PROJEKTI

Kjer je domišljija doma

Domišljija poganja svet in tudi literaturo. Pisanje brez domišljije je samo reciklaža že napisanega.

Vsekakor prekrižarite to spletno stran, kajti tu je doma izvirna slovenska domišljijska literatura.

Povežite se:
Connect with us on Facebook.

Atlantida

Projekt Atlantida je imel nekaj časa svojo lastno domeno, a sem ugotovil, da to nima nekega smisla. Popolnoma zadostuje predstavitev na tej strani.

Ker je stran še v grasdbeni fazi, še ni obilja vsebine, a ne bojte se, prišla bo.

 

Dodatki

Kot vsak moj roman, ima tudi Atlantida dodatke. Neverjetno, koliko sledi, ki zgdobo Atlantide delajo verjetno, se nahaja raztresenih po celem svetu. Čeprav je roman fantazijska pripoved, se v veliki meri naslanja na resnične arheološke izkopanine. Pravzaprav gre za špekulacijo ... kaj, če bi bilo ...

Opomba o egiptovski mitologiji

Moram vas opozoriti, da so v Egiptu na incest gledali popolnoma drugače, kot je praksa danes. Takrat so se v službi ohranjanja čistosti kraljeve krvi bratje poročali s sestrani, če njih ni bilo, pa s polsestrami ali sestričnami. Vsekakor so prisegali, da je bil faraon čistokrvno kraljeve krvi, brez zunanjih primesi. Koliko je ta praksa prinesla dednih bolezni, pa ni veliko verodostojnih podatkov.

Načini rojevanj in stvarjenj božanstev so v egiptovski mitologiji za naše pojme precej nenavadni, včasih skoraj odvratni, a so odraz takratnega časa.

Šu

Šu je v staroegiptovski mitologiji sin Raja. Ra ga je izpljunil s kihanjem. Istočasno je izpljunil tudi njegovo sestro Tefnut. Šu je bog zraka, sušnosti, v nasprotju s svojo sestro dvojčico, Tefnut, ki je boginja vlage. Šu je tudi severni veter in najava sonca.

Šu in Tefnut sta se izgubila v vodah oceana Nuna (prvobitni ocean, ko še ničesar ni bilo). Ra je za njima poslal Hator, ki ju je našla. Šu in Tefnut sta se poročila in sta vladala vesolju, dokler ju ni napadla demonska kača Apep.

Rodila sta se jima dvojčka Nut in Geb. Ločil ju je tako, da je Šu stopil med njiju. Geb in Nut sta se poročila brez Rajevega dovoljenja. Ra je ukazal Šuju, naj prekine to zvezo. Šu je ubogal. Tot, bog Meseca, je s svojo močjo omogočil, da je Nut rodila 4 otroke, božanske pare Ozirisa, Izido ter Seta in Neftido.

 Egipčani so verovali, da Šuju pomagajo držati  nebo, Nut, štirje stebri. Šuju v nekaterih tradicijah pomaga tudi Huh, bog večnosti. Šu pomaga Raju pri preganjanju demonske kače Apep.

V Atlantidi Šu predstavlja planetarne atmosfere, dih življenja in tudi trdno podlago življenja.


 

Nut

Nu (Nut) je hči Šuja in Tefnut in je boginja neba. Je setra in žena Geba, boga zemlje. Nut je aktivna boginja in je običajno predstavljena kot nebesni svod, včasih pa tudi kot krava. Nut je precejšnje nasprotje večini religij, kjer je nebo običajno moško božanstvo. Nut in Geb sta ločena zaradi Rejevega ukaza. Tako zdaj nebo s podporo štirih stebrov podpira Šu. Egipčanska božanska razmerja so precej čudna, kajti Nutin sin je tudi njen praded Ra. Ra gre vsako noč čez njeno drobovje in se iz nje rojeva vsako jutro.

Ko se Ra rodi, se bori s kačo Apep. Od tod rdeča jutranja zarja.

Nut v Atlantidi predstavlja vesolje, medzvezdni prostor in predvsem praznino, nedosegljivo brez magije. Vesolje naredi dostopno protonijski hašamej pod nadzorom Ozirisovega svečenika.


 

Ra (Amon-Ra ipd)

Ra je glavno egiptovsko božanstvo. Kasneje je dobil ime Amon-Ra, pri Koptih pa Fra. Bil je glavno božanstvo od pete dinastije dalje, torej je po svoje precej "mlad". Ima mnogo različnih oblik in poje mu množica himen. Glavno kultno središče je bil Heliopolis. V nekaterih himnah je opisana množica božanstev, ki so pravzaprav samo različne Rajeve oblike.

Ra je rojen iz oceana Nuna.

V Atlantidi je Ra pravzaprav Re. Kot vrhovno božanstvo je pravzaprav simbol troedine enosti – protonija, Korše in Cerkve. Razmerje med temi tremi komponentami daje moč Atlantidi, kajti Atlantida je Rejev otrok.


 

Atlantida – resničnostni mit

To, da je o Atlantidi prvi pisal Platon, je že temeljito izlajnano. Platon v svojih delih Kritija in Timej opisuje otok, večji od Azije in Libije skupaj, ki naj bi se nahajal za Heraklovimi stebri (Gibraltar). Otok naj bi se potopil preko 8500 let pred Platonom, po nekaterih virih 10.500 p. n. št. Atlanti so opisani kot zavojevalci, ki so hoteli zasesti tudi Sredozemlje. Ker se je njihova družba skvarila, jo je v eni noči in enem dnevu potopila strašna kataklizma. Ostanek celine so Azori, najvišja točka nekdanje dežele obilja.

Mnogi avtorji so Atlantido postavljali na različne konce sveta. Akademska stroka seveda niti pod razno ne dopušča Platonovega scenarija. Dokazov v njegov prid je kar nekaj. Naj omenim Zalivski tok, ki je po potopu Atlantide prekinil ledeno dobo v Evropi, pa fenomen jegulj in tudi nekatere presenetljivo podobne legende na obeh straneh Atlantika.

Vsekakor je Atlantida že od Platona dlje bolj ali manj v središču zanimanja mnogih znanih in manj znanih ljudi. Vsako leto o tem izide stotine poljudnoznanstvenih ali leposlovnih del.

Atlantida je bila po pričevanju silno bogata dežela z dvema žetvama. Imela je ogromno rudnin, tudi zlata. Omenjena je tudi neznana kovina orihalk.

V romanu Atlantida se uporablja ime protonij. Svoje nam znano ime,orihalk, dobi šele okoli 2000 let pred potopom.

Zemljevid sveta okoli 2000 let pred kataklizmo, ki je potopila otok Atlantido Rumeno je takratno morje, roza pa kopno.

Protonijski hašamej

Naprava je piramidalne oblike. Fizično so to velike naprave, najmanjše so visoke okoli 50 m. Piramida ima sistem tunelov iz granita (hašamej za bližinsko delovanje) ali iz apnenca (daljinsko delovanje). V posebnem prostoru, tretjino nad dnom, je poseben prostor, kjer je v posebej obdelani skrinji protonij. S posebnim, t.i. protonijskim induktorjem, je skrinja povezana s posebno čelado Ozirisovega svečenika, ki vrši nadzor nad vektorsko energijo, posebno obliko nevalovne energije, ki ustvari dve točki singularnosti in tako poveže dva konca vesolja. Temu potovanju rečejo Ozirisov korak. Takšen »korak« je lahko ob idealnih razmerah dolg tudi do 2000 parsekov.

Shema delovanja Ozirisovega koraka - skoka s p'omočjo protonijskega hašameja

Galaktovid - takšno shemo so uporabljali Ozirisovi svečeniki

Spomin na Ozirisov korak - stilizirana podoba v žitnem krogu

Orihalk

Skrivnostna kovina neznane sestave. Orihalk se je v uporabnih količinah nahajal samo na enem svetu, Kaladiji, kot rudnina, imenovan surovi eratz. Do poznega obdobja Atlantide se je uporabljalo ime protonij. Svoje znano ime je kovina dobila takrat, ko so prvič izvedli rafinacijo izven Cerkve. Rudnino so v zelo razredčeni obliki in majhnih količinah našli tudi na Atlantidi in na vzhodnem delu t.i. Apepovega jezika (Balkan), kjer je bila že od 35.000 pn.št. pomembna atlantidska utrdba z raziskovalno postajo. Tamkajšnji hašamej je bil visok preko 200 m.

Najdišče ostankov atlantidskega središča s hašamejem v morju pri Kubi. Gre za Zahodni center, ki je nadzoroval bojne postaje.

Neftidine svečenice

Neftidine svečenice so predstavljale red devic, posebej izurjenih za svetovalke, strateginje, bojevnice in regentke. Posebnost njihovega treninga je bila v urjenju znotraj piramide aktivnega hašameja. V pozni Atlantidi je prišlo do deviacij v redu in svećenice so postale izjemno agresivne in nasilne pri uveljavljanju svojih interesih, ki so jih postavljale pred interese družbe, ki so ji služile.

Izidine svečenice

S posebno metodo genetskih prilagoditev so bile te svečenice izurjene za ohranjanje čistosti plemiške krvi in natančnega načrtovanja spola naslednika. Izjemno dobro so znale razbirati občutke in govorico telesa.

Ozirisovi svečeniki

Izurjeni so bili za upravljanje s hašamejem. Sposobni so bili izvedbe nadzora t.i. Ozirisovega koraka, natančnega usmerjanja vektorske energije protonija. Ozirisovi svečeniki so bili tudi svetovalci in so to vlogo prevzeli na osnovi pobude agresivnih pripadnic Neftidinega svečeništva pozne Atlantide.

Ozirisov svečenik v akciji - upravljanje protonijskega hašameja

Tothovi svečeniki

Za Tothove svečenike je bila zapovedana spolna vzdržnost, prednost so imeli homoseksualni moški. Svečeniki tega reda so bili izjemni pri razumskih opravilih. V pozni Atlantidi so izgubili del svojega pomena zaradi nasilnih Neftidinih svečenic, saj so zaradi svoje nenasline drže postali bolj ali manj učitelji modrosti.

Horusovo svečeništvo

Horusovo svečeništvo je bilo sestavljeno iz moških in žensk. Namenjeno je bilo duhovnemu delu. Red je bil sestavljen iz Horusovih svečenikov in Ma'atinih svečenic. Opravljali so različna opravila, ceremonije, kot so pogrebi ipd.

Korša

Kompleks vladarske palače. Šlo je za mesto na obali, obkroženo s prstani vode. V Korši je na vrhuncu živelo 8.000 uradnic in uradnikov. Korša je bila izjemno dobro zavarovana. Nihče ni mogel od zunaj vdreti zaradi večstopenjskega sistema zapor in avtentifikacij. Kompleks je bil povezan s prestolnico Atlantido s posebnim velikanskim tunelom.

Korša okoli leta 15.000 p.n.št.

Hajakel

Osrednja prestolna dvorana s prestolom. Ta del je bil še posebej zavarovan. V njem je bival cesarski par, Konklava in ožja dvorna uprava, skupaj okoli 1200 ljudi.

Atlanti

Atlanti so bili med 230 in 260 cm visoki rdečekožci. Imeli so temne lase in črne ali rjave oči. Izumrli so v času Potopa.

Izkopavanje gigantskega okostja - Atlanta

Zvezdni lovec

Po svetu so se ohranile podobe zvezdnih lovcev. Ljudje gotovo niso iz zabave delali modelčkov, tako podobnih sodobnim reaktivnim letalom.

Izkopanina, ki vse pove