Povežite se z nami:
Connect With Us on Facebook. Connect With Us on Twitter

Zadnje dodano

Zanimivi razpisi

Krononavt je mednarodni razpis za kratko zgodbo.

Časovni potik pride iz 50 let v preteklosti v naš čas, da bi proučil otroštvo osebe, ki je čez 50 let naredila izjemen preboj. Več o tem >>

Delavnica pisanja

Pisanje objavljive proze je najprej obrt in šele z obiljem prakse in vaje postane umetnost ... mogoče. Več o tem >>

E knjiga na preprost način

E knjiga je bila nekaj časa nekaj najboljšega po kranjski klobasi in praženem zelju z ocvirki. A v Sloveniji so se razmere za popularizacijo in razširjenost e knjig hitro sprevrgle v nekaj takšnega, kot imamo na trgu tiskanih knjig. E knjige poganja knjižnična izposoja, kar se sklada s prevladujočo slovensko mentaliteto, da morajo biti digitalije brezplačne in da avtorsko delo nima vrednosti. Vrednota je samo fizično delo s fizičnimi učinki.

Biblos ni to, kar ponujajo tuje spletne knjigarne, ostal je nekje na pol poti, kar je verjetno posledica slovenskih precej specifičnih razmer glede financiranja e-knjižne infrastrukture. Nakupov fizičnih oseb je malo, pač skladno s slovenskim odnosom do intelektualne lastnine. V Sloveniji je avtorsko delo zelo malo, oziroma sploh ni cenjeno. Na vseh ravneh se to še kako boleče občuti. V očeh večine slovenskega življa je več vredna okopana gredica nekaj kvadratnih metrov kot deset 1000-stranskih knjig.

A to ni stran o položaju knjige, knjižnem in založniškem trgu, temveč je stran o pripravi e knjige.

E-založništvo ni nedosegljiv bav bav. Vsekakor je treba pridobiti nekaj znanj in tudi prakse. Saj veste, vaja dela mojstra.

E-založništvo je v Sloveniji še silno v povojih. Zelo malo nas obvlada pripravo E-knjig, zlasti ves vijugast proces od Wordovega dokumenta do končnega izdelka – e knjige v ePub formatu.

Nujnost na poti samostojnega ustvarjanja e publikacij je obvladovanje tehnologij in orodij. V tem prispevku vas bom popeljal skozi osnovne osnove, kajti moj priročnik Teorija & Praksa E založništva obsega skoraj 400 A5 strani. Torej od vsebine tega članka ne pričakujte kakšne bližnjice, ker je ni.

Slika 1: E-bralniki in e-knjige so za vsakogar.

ePub za vsakogar

Aktualni standard za elektronsko knjigo, podpirata ga obe omembe vredni slovenski knjigarni, je ePub. Kaj je to?

V bistvu je to zipana mešanica XML in CSS 2.1. S tehničnimi podrobnostmi se ne ukvarjajte preveč, saj se te skrijejo izza fasade ePub urejevalnikov. Kaj morate vedeti glede ePub?

Osnovni vstopni format je xhtml, XML verzija klasičnega HTML 4. Vsebino pripravite v spodobnem urejevalniku besedila (Word 2007+, Writer 4+). Slike pripravite v gif, png, jpg ali svg obliki. Priporočam uporabo standardnih pisav.

Oblikovanje pripravite z datoteko CSS. Naslovnica je edina obvezna slika, naj bo ločljivost od 600x800 do 600 x 960 s 96 dpi. Za vsak korak priprave uporabite ustrezno namensko orodje.

Kaj morate obvladati?

  • Osnove xhtml in CSS.
  • Lastnosti ePub standarda 2.01.

ePub je v verzijah 2.01 in novejšem 3. Slednji je, resnici na ljubo, še precej v povojih in še ni popolnoma definiran. Torej se pogovarjajmo o ePub 2, saj boste e knjigo v praksi pripravili v skladu s standardom 2.01. To je zrel standard, saj ga podpirajo vsi urejevalniki in bralniki (tudi iOS, če se bojite za precej obsežno iOS uporabniško skupnost). Edini, ki ga ne podpira, je Kindle, a to ni težava, saj Amazon ne podpira našega jezika in s tem tudi knjig. A tudi Kindle preko svojega samozaložniškega portala omogoča enostaven prenos v svoj format iz ePub. Kako to storiti, presega obseg te delavnice.

Ta prispevek ni šola CSS, XHTML in podobnega, temveč zgoščen praktičen prikaz, kako iz primerno oblikovanega Wordovega dokumenta dobimo neproblematičen ePub dokument.

Zakaj sem zapisal neproblematičen?

Urejevalniki ePub lahko izdelajo datoteko, ki ni popolnoma čista ali ji manjkajo nekateri elementi. Nekateri bralniki ePub imajo s takšno datoteko večje ali manjše probleme.

Napisali ste knjigo. Bravo vi!

Če ste spisali knjigo z Wordom s predlogo Standard (torej predlogo, ki oblikovno podpira na razvitih trgih obvezne standarde oblikovanja besedila za objavo), imate pri pretvorbi precej preprosto delo. Kaj je predloga Standard?

Predloga temelji na A4, robovi papirja so 3,5 cm desno in zgoraj, 2,5 cm levo in spodaj. V glavi imamo številko strani, štetje začnemo z 0, označimo, da je prva stran  drugačna od ostalih. Zamik besedila glave od roba mora biti 2,5 cm.

Slika 2: videz standardne predloge

Predloga Standard za vse sloge uporablja pisavo fiksne širine in velikosti – Curier New 12 pt. Presledek med vrsticami je povsod dve vrstici, zamik prve vrstice je 1,25 cm (1x tabulator = 5 znakov).

Predloga vsebuje naslednje sloge:

  • Naslov 1.
  • Naslov 2.
  • Naslov 3.
  • Navaden (lahko se imenuje tudi Odstavek).
  • Brez razmikov.

Imena slogov so dovolj ilustrativna. Oblikovno se ti slogi ločijo:

Naslov 1, 2 in 3 imajo za odstavkom presledek 4 vrstic (24 pt) – torej eno vrstico standardnega besedila.

Brez razmikov ima enojni razmik med vrsticami in za odstavkom ni presledka. Prazno vrstico med posameznimi vsebinskimi sklopi označite z znakom #. Vsak pismen urednik na razvitem trgu ve, kaj to pomeni.

Slog Navaden za odstavkom pušča samo običajen presledek. Ta predloga je praktična, saj na njo gre natanko 250 besed (25 vrstic po 10 besed). 1 beseda = 6 znakov s presledki, torej imamo na strani točno 1500 znakov s presledki. To je odlična novica za pripravo na razpise, kjer je naveden maksimalni obseg besedila.

V primeru, da ste pisali s privzetimi slogi Worda (uporabili ste standardno podlogo Normal.dotx), dobite miks različnih barv, tipov pisav, različnih lastnosti odstavka ipd. To je slabo za nadaljnje delo, saj vas čaka zamudno in predvsem nepregledno popravljanje in čiščenje. Tudi če takšno datoteko komu pošljete, bo imel z njo dodatno delo.

POMEMBNO:
NE OBLIKUJTE BESEDILA PRI UREJANJU! TIPOGRAFIJ, BARV IN OSTALEGA NE UREJAJTE Z WORDOVIMI SLOGI ALI CELO KAR SPREMEMBAMI OSNOVNEGA SLOGA, TEMVEČ TO PUSTITE ZA SLOGE CSS v DATOTEKI CSS. OBLIKOVANJE VIDEZA JE NALOGA CSS. NI GRŠEGA OD BESEDILA V BARVAH VELIKONOČNIH JAJČK.

Vaše delo je, če ste se pametno držali standarda, v docx datoteki, kjer imate samo prej omenjene vsebinske sloge. zaradi preglednosti boste poševno besedilo označili kot podčrtano, a podčrtano z valovitim podčrtavanjem. Word vse to omogoča.

Pretvorba in spletni projekt

Najprej se vrnimo na organizacijo podatkov vašega literarnega projekta. V mapi Moji Dokumenti imate mapo z imenom ImeKnjige. V njej imate mapo Besedila. V njej imate Wordove datoteke, ki sodijo k vašemu aktualnemu literarnemu delu. Naredili si boste še mapi z imeni Slike in HTML. V HTML naredite mape text (lahko tudi besedilo, poglavja ipd.), images in styles. V mapi images boste imeli shranjene slike (vsaj naslovnica bo notri), a mapi styles pa datoteko styles.css, kjer bo definiran videz knjige.

Zakaj takšna imena? Zaradi organizacije podatkov v ePub projektu.

Novejši Word (nekako od 2013 dalje) ima ukaz Shrani kot ... in tam se nahaja izbira Spletna stran, filtrirana.

Ta način shranjevanja boste uporabili za pretvorbo ...

Zagotovo ste pred pretvorbo v HTML opravili z vsemi vsebinskimi popravki, zato vas čaka priprava na pretvorbo. Ker ste sami sebi oblikovalec, morate to sami postoriti.

Besedilo je v eni HTML datoteki samo v primeru, če ni predolgo. Mejni obseg je novela (do 40.000 besed). Roman s poglavji po končanem urejanju razbitje na posamezna poglavja.

Vsako datoteko shranite v HTML. To storite na naslednji način:

  • Odprite datoteko
  • Izberite ukaz Datoteka -> Shrani kot, odpre se pogovorno okno za shranjevanje
  • Izberite opcijo Spletna stran, filtrirana
  • Kliknite na gumb Spremeni naslov ...
  • Vpišite ime poglavja, naslov literarnega dela
  • Izberite mapo Besedilo v mapi HTML
  • Izberite OK in potrdite Wordovo obvestilo
  • Zaprite dokument in nadaljujte z naslednjim, da pretvorite celotno besedilo.

Naslednji korak, šarjenje po HTML, terja od vas primerno orodje in temeljno znanje xHTML, HTML in CSS. Brez tega ste hladni.

Urejanje HTML in CSS

Microsoft je dal v brezplačno rabo svoj urejevalnik HTML, ki sliši na ime Expression Web 4. To orodje je dovolj zmogljivo in bistveno olajša oblikovanje vaše knjige. Vidi se mu, da je bilo včasih plačljivo in je konkuriralo nekaterim (še vedno) plačljivim tekmecem. Seveda vam pred delom priporočam, da si preberete navodila in priporočila za delo z Expression Web 4, kaj in kako se dela s CSS in seveda osnove XHTML in HTML. Brez teh znanj ne boste daleč prišli.

Slika 3: Expression Web 4

Microsoft Expression Web 4 najprej pripravite za delo z xhtml, da bo označeval v skladu z XHTML. To naredite v nastavitvah Tools -> Page Editor Options. Na zavihku Authoring izberite xhtml 1.1. pri Document type declaration in secondary schema, a pri CSS Schema version izberite CSS 2.1. Drugega ne spreminjajte. Tako vas bo urejevalnik opozarjal, če česa nimate v skladu z XHTML 1.1.

Kaj morate vedeti, preden sploh začnete mešetariti s spletnimi tehnologijami?

V označevalnem jeziku HTML in xHTML se pogovarjamo o značkah in lastnostih.

Vsak html dokument ima svojo strukturo, ki je popolnoma logična.

HTML in tudi XHTML ima sledečo strukturo:

  • Glavo dokumenta (to česar v pregledovalniku ne vidimo) – znotraj značk <head></head>
  • Telo dokumenta (kar vidimo) je obvezno znotraj značk <body></body>.
  • Cel html dokument je znotraj značk <html></html>.

Temeljne značke za prikaz vsebine znotraj značk body so h, p, ul, ol, li, hr in br in še nekatere manj pogoste. Z njimi se boste zagotovo srečali pri pripravi za ePub. Vsaka značka ima oznako, ki naznanja začetek in konec njene veljavnosti. Nekatere značke, ki so namenjene vstavljanju prelomov (slike, prelom za novo vrstico ali vodoravno črto), imajo skrajšano obliko.

V čem se ločita xhtml in html?

XHTML zahteva strožja pravila oblikovanja, skladna z XML skladnjo.

Značke v xHTML OBVEZNO pišemo z malimi črkami, znotraj značke body ne sme biti vsebine, ki ni znotraj značk za prikaz vsebine.

Značke za naslove <h1>besedilo</h1>, podnaslove <h2>podnaslov 2</h2>, v literaturi redkokdaj še <h3>podnaslov 3</h3>, gre zaradi akademskega porekla HTML do <h6></h6>

Besedilo – odstavek, <p>Besedilo odstavka</p>.

Seznami so sestavljeni iz blokov značk <ol></ol> za oštevilčen seznam ali <ul></ul> neoštevilčen seznam, člani seznama so znotraj značk <li></li>. Blok značk seznama mora imeti vsaj enega člana li.

Značke za prelom, <hr /> naredi vodoravno črto, <br /> prelom v novo vrstico znotraj odstavka (uporabno za poezijo), a <img width="600" height="800" src="../images/naslovnica.jpg" /> vstavi sliko z obveznimi lastnostmi višine in širine ter relativno lokacijo slike

Drugo pomembno področje so slogi oblikovanja CSS (Cascade style sheet). V svetu CSS se pogovarjamo o selektorjih, lastnostih in vrednostih.

Najpogostejši selektorji so treh vrst:

  • Elementa (npr. p { })
  • ID (npr. #odebeljeno { }) - osebno priporočam rabo splošnega razreda
  • Razreda (npr. p.odebeljeno { } (velja za značko p) ali .odebeljeno { } (splošni razred, velja za vse, ki podpirajo lastnosti, definirane v razredu))

Obstaja še nekaj vrst selektorjev.

Lastnosti so različne:

  • text-alig – poravnava besedila
  • text-ident – zamik prve verstice
  • text-style – poševno, običajno
  • text-weight – odebeljeno, stopnje odebeljenosti
  • text-color – barva besedila
  • margin-left – odmik od levega roba
  • margin-bottom – odmik od spodnjega roba
  • padding – odmik vsebine od roba elementa
  • color - barva
  • background-color – barva ozadja
  • font-family – družina pisav (več predhodno nastavljenih kombinacij)
  • font-name – natančno določena pisava

To je samo del lastnosti, z njimi se boste zagotovo srečali. Vsaka ima svoje vrednosti, imena ali številčne vrednosti.

Razredi slogov CSS dedujejo lastnosti sloga, iz katerega so izpeljani. To je dobro, saj se vam ni treba ukvarjati z osnovnim prikazom. Če določite razred p { }, bo novi razred p.drugacen { } prevzel vse lastnosti, definirane v p in še lastnosti, definirane v novem razredu.

Žal mi prostor ne dovoljuje podrobnejšega uvoda, a pri običajni knjigi se slogi praktično ne uporabljajo. Zakaj? Predvsem zaradi pisanega nabora bralnikov, ki različno interpretirajo sloge.

Ne uporabljajte lastnosti font-size v fiksnih enotah, kot so pt, em ipd. Edina uporabna opcija je napr. font-size:120%, saj pri večini bralnikov natančno definirana velikost pisave zablokira možnost spreminjanja velikosti pisav, vgrajeno v bralnik. Tudi pri barvah bodite pazljivi, saj so e-bralniki večinoma opremljeni s črnilnim zaslonom z največ 256 odtenki sive.

Torej pljunimo v roke!

Delo v Expression Web urejevalniku

V tem osnovnem tečaju ne moremo iti v delavnico delaz Expression Web, saj vam služi le za eno preprosto nalogo – priprava HTML datoteke za prenos v ePub urejevalnik Sigil.

Word je ustvaril html dokumente, ki obdržijo videz, določen z Wordovimi slogi. Če datoteko odprete v spletnem brskalniku (Chrome, Firefox ali Internet Explorer), je videz identičen videzu v Wordu. Nadalje je datoteka kodirana v skladu s standardom HTML 4 in ne xHTML 1.1., kot zahteva ePub. Kako Word naredi enak videz in kako datoteko prilagoditi za xHTML? Gremo po vrsti.

Word v glavi HTML datoteke ustvari znotraj značk <style></style> definicije razredov slogov css, ki oblikovno ustrezajo wordovim slogom. Vi teh slogov ne boste potrebovali, saj je bolje imeti definicijo videza za cel projekt v eni sami datoteki. Word odstavkom p določi oblikovanje z razredom sloga (največkrat MsoNormal, če niste sami drugače ročno določili), da je po videzu enak tistemu v Wordu.

V Expression Web z ukazom Open odprite vaš HTML, narejen z Wordom.

Videti je enak, kot v Wordu.

Za 95% vseh leposlovnih knjig zadostuje sledeče:

  • V meniju Edit izberite Sellect All
  • V zavihku Apply styles izberete ukaz Clear styles

Počistili se bodo vsi slogi, ki jih je posameznim html tagom (ukazom) vstavil Word in ostal bo deviško čist HTML.

Slika 4: Zavihek za čiščenje slogov

Shranite datoteko.

Dobili ste popolnoma čist HTML.

Delo nadaljujemo tako, da odpremo še brezplačni Sigil.

Slika 5: Glavno okno Sigila

Urejevalnik ePub

Na trgu je obilica urejevalnikov. Obstaja tudi množica raznih pretvornikov PDF v ePub, pa DOCX v ePub ipd. Vse to so polovične rešitve, ki običajno niti niso brezplačne. Torej, roke stran od njih.

Brezplačna rešitev, primeren kompromis med preprostostjo in možnostmi, je Sigil. Ta je prilezel do verzije 1,7. Program je precej špartanski, vendar odlično opravlja svoje delo:

  • xHTML in ostale datoteke spravi v ePub,
  • Naredi kazalo vsebine,
  • Omogoča urejanje metapodatkov,
  • Omogoča urejanje indeksa,
  • Preveri ustreznost standardu ePub 2.01,
  • Pripravi naslovnico
  • Naredi izdelek - ePub e knjigo.

Sigil pravzaprav omogoča tudi pisanje, a se kot pisalni stroj zaradi šibkih jezikovnih orodij in možnosti oblikovanja slabo izkaže.

Posebej je hvaljen v Sigil vgrajen validator, ki ga uporabljajo tudi uporabniki plačljivih programov za ePub urejanje.

Znova se primimo dela.

Sigil je v osnovi špartanski urejevalnik XHTML, CSS in ePub. Aplikacija naredi natanko to, za kar je ustvarjen - iz sestavnih delov ustvari ePub.

Ker ta prispevek ni navodilo za delo s Sigilom, vas bom pripeljal skozi celoten postopek brez posebnega zadrževanja pri posameznih korakih.

Najprej si Sigil naložite na svoj računalnik. Delijo ga zastonj! Ko je naložen, ga poženite.

Osnovni zaslon je klasičen okenski program. Razdeljen na datotečno drevesno strukturo, urejevalnika, kazalo, spodaj je okno rezultatov validatorja in na vrhu sta orodna in menijska vrstica. V orodni vrstici so ključni ukazi za delo s publikacijo. Na sliki so prikazani najpomembnejši deli Sigila.

Osrednji prostor je namenjen urejevalniku, ki ima dva načina - predogledni in kodni z deljenim pogledom. Urejate lahko le v kodnem načinu, a v predoglednem v živo osvežuje vsebino.

Urejevalnik je bolj ali manj namenjen drobnim popravkom in popravljanja napak, ki vam jih sporoči validator.

Na levi je datotečna struktura. Ni prilagodljiva, niti ni potrebe za tem, saj sledi strukturi ePub. Ključne mape so:

  • Text
  • Images
  • Styles

Na desni je seznam kazala vsebine. Program prepozna HTML oznake za naslov (h1, h2 ...)

Seveda urejevalnik kazala zna gnezditi naslove. Če imate znotraj h1 več h2, a ta več h3, jih bo orodje lepo gnezdilo. Na osnovi h1 ... h6 aplikacija naredi kazalo vsebine.

Na osnovi tega kazala, ki je v bistvu xml datoteka in ni del vsebine, temveč služi ukazu bralnikov za prikaz kazala, orodje naredi tudi html kazalo vsebine, ki je del vsebine e knjige.

Vsaka knjiga se zančne s praznim projektom. V mapi text že obstaja privzeti začetni xhtml dokument Section0001.xhtml. Ne morete ga odstraniti, dokler v mapi ni vsaj še enega dokumenta.

Sedaj se vrnete v ExpressionWeb in kliknete na zavihek code, da se vam prikaže HTML koda projekta.

Zatem izberite VSO besedilo med <body> in </body>, torej celotno telo HTML dokumenta, ga kopirajte v odložišče (Ctrl+V) in prilepite ZA <body> v xHTML praznem dokumentu v Sigilu.

Prenesli se bodo vsi ukazi.

OPOZORILO:
Popraviti morate samo morebitne poravnave besedila.

Kako to storite?

Pobrišete oznake za poravnave in izberete željeno besedilo ter na orodni vrstici kliknete na ustrezno ikono. Sigil bo vstavil ustrezni ukaz.

Če vaša knjiga sestoji iz več poglavij (datotek HTML), ponovite za vsako poglavje.

Na mapo text kliknite z desnim miškinim uhljem in odprejo se sledeče pomembne izbira:

Add blank HTML file

Datoteke razporedite, kot si sledijo poglavja. Saj ste vsako poglavje večjega projekta spravili v svojo datoteko. Ste?

POMEMBNO!
VSAKO POGLAVJE NAJ BO V SVOJI DATOTEKI, IME POGLAVJA NAJ BO ZAPISANO S SLOGOM NASLOV (1, 2 ALI 3). TO UREDITE ŽE V WORDU.

Za gušt kliknite na ukaz za urejanje kazala vsebine. Odpre se okno, ki vam pokaže strukturo kazala. Zdaj je napočil trenutek resnice, če ste poglavja primerno označili in imenovali. Še vedno jih lahko uredite, a naj bo tega res čim manj in še takrat, ko natanko veste, čemu je potreben dodatnega urejanja.

Naslednji nujni korak so metapodatki. Kliknite na ikono urejevalnika in vpišite ime in priimek avtorja, naslov literarnega dela in po potrebi določite jezik. To so nujni, obvezni podatki.

V urejevalniku zatem dodajte še druge kategorije. Pri tem bodite čim bolj dosledni in natančni. Metapodatki so izjemno pomembni.

Knjiga potrebuje tudi naslovnico. V mapo images uvozite sliko naslovnice, nanjo kliknite z desnim miškinim gumbom in izberite Add semantics -> Add cover.

Zatem v meniju Tools -> Add cover izberite označeno sliko in ustvari se datoteka cover.xhtml. Ne spreminjajte je.

Mogoče boste želeli tudi html kazalo vsebine (jaz ga vedno naredim). Ko ste zadovoljni s kazalom vsebine, narejenim z vgrajenim orodjem, izberite ukaz Tools -> Table of Contents -> Create html Table of Contents. Ustvarila se bo datoteka TOC.xhtml. Postavite jo na drugo mesto, za cover.xhtml.

Priporočam vam, da ne spreminjajte vsebin datotek, ki jih ustvarijo orodja.

Zaključek

Spoznali ste se z osnovami priprave e knjige v formatu ePub, ki ga podpirata naši edini omembe vredni e knjigarni Biblos in e-Emka.

Seveda mora e knjiga vsebovati še kolofon, priporočljiva je še notranja naslovna stran, vaša predstavitev z bibliografijo in še kaj. Odvisno pač od vaših želja in potreb.

Za lastno produkcijo e knjig morate poznati sledeče:

Delo z Wordom (izdelava in uvažanje predlog, razumevanje in uporaba slogov)

Poznavanje osnov standardov in njihovo uporabo (HTML z xHTML, CSS, ePub in osnove XML). Tu je vključeno tudi poznavanje pravil oblikovanja publikacij

Delo z orodji za pripravo ePub.

Delo z osnovnim urejevalnikom grafik (za naslovnico) in poznavanje osnov grafičnega oblikovanja (ali naslovnico kupite).

Razumevanje zakonitosti medija.

Ta prispevek ne more nadomestiti spodobnega priročnika, namenjen je samo spoznavanju z osnovnim delovnim potekom. E knjige ne morete iz surovega besedila, ki po možnosti ni enovito oblikovano, narediti z nekaj kliki. Učna krivulja se meri v mesecih in litri pretočenega potu.

Upam, da vas je članek spodbudil k razmišljanju in raziskovanju novega medija, ki si v Sloveniji šele utira pot.

Osnova literatura:

  • Bojan Ekselenski: Teorija & Praksa E založništva, 396 strani, Bojan Ekselenski, samozaložba, ISBN COBISS ID
  • Peter Mrhar, XHTML 1.1 in slogi CSS2, 195 str. Založba Flamingo, 2002, ISBN 961-6176-64-1, 978-961-6176-64-4, COBISS ID 3628851

Programska oprema:

  • Microsoft 365 ali Office 2013 ali novejši (do 40 € letno dalje)
  • Libre Office 7+ (brezplačno)
  • Microsoft Expression Web 4 (brezplačno)
  • Paint.net 4+ (brezplačno) ali Adobe Photoshop Elements 16+ (od 76 € dalje)
  • Sigil najnovejši (brezplačno)
  • Calibre najnovejši (brezplačno)
  • Spletni brskalnik (Chrome, Edge, Firefox)
  • Adobe Digital Edition 2+ (brezplačno)

Obstaja še cel kup različnih orodij, a naj bo zgornji seznam dovolj.

Vse, kar potrebujete, je povprečen računalnik, volja, ustvarjalna žilica in želja po napredku. Srečno!

Seveda je za vas tukaj tudi še obširnejša PDF diaprojekcija:

Želite izvedeti več?

Pošljite e-goloba z vprašanji ali željami: