Projekti in dobrote

Tik pred izidom

V letu 2024 bo izšlo ...

Izid slovenskega prevoda izvrstne Bele sobe prof. dr. Zorana Živkovića je prestavljen na pomlad-poletje 2024 zaradi zagotovoitve vrhunske kakovosti izdaje.

Ravno izšlo

Avgust 2023

Avgusta je 2023 izšla zbirka kratke proze To se vam ne bo zgodilo.

Ko se želite premakniti brez gibanja, vzamete v roke to knjigo ...

Oktober 2022

Kabala je vir zahodnih religij, mistike, okultizma in tudi znanosti ter racionalnega uma.

Naučite se uporabiti vse moči svojega uma ...

Prihajajoči dogodki

Dogodki letnik 2023

21 - 26. november 2023 39. slovenski knjižni sejem

Bojan Ekselenski je sodeloval na stojnici Celjskega literarnega društva

Zaključek novembra je bil za Celjsko literarno društvo izredno bogat. Na 39. Slovenskem knjižnem sejmu je imelo, kot edino literarno ljubiteljsko društvo, svojo stojnico in je sodelovalo v sejemskem programu. V dveh dvoranah se je na več prizoriščih zvrstilo 260 dogodkov. Sejem je v ponedeljek, 20. 11., odprla predsednica države, Nataša Pirc Musar. Država gostja je bila Srbija, mesto v gosteh pa Šoštanj, kar nekako gre skupaj s Kajuhovim letom ob stoti obletnici pesnika. Geslo sejma je bilo »Beseda besedi«.

Sejem je potekal na Gospodarskem razstavišču od torka, 21. 11. do nedelje, 26. 11. V tem času se je na sejmu zvrstilo po podatkih organizatorja preko 50.000 obiskovalcev. Zaradi tlorisa sejma, stojnica društva je bila pri glavnem odru, se je mimo stojnice zvrstilo ogromno ljubiteljic in ljubiteljev knjig. Dežurna ekipa je komaj zmogla »servisirati« vse, ki jih je zanimala knjižna ponudba našega članstva. Na srečo so člani društva ponujali tudi literarne žanre, ki so danes izredno popularnu.

Na stojnici so dežurali: Nuša Ilovar s svojo ekipo v torek in sredo, v četrtek so bili Snežana Brumec, Domen Mezeg in Bojan Ekselenski, v petek sta bila v akciji Vanja Tajnšek in Bojan Ekselenski, v soboto so se izmenjevali Lenka Krajnc, Matej Krajnc in Bojan Ekselenski, a v nedeljo sta bila Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski, pokukala sta tudi Matej in Lenka Krajnc.

Na sam črni petek, 24. 11. ob 10h, je društvo nastopalo na Pisateljskem odru s prireditvijo »Supernova, edina slovenska revija za fantastiko«. Nastopajoči so bili Bojan Ekselenski (urednik revije Supernova in predsednik društva), Dominik Lenarčič (pomočnik urednika Supernove) in Matej Krajnc (pesnik, glasbenik in še marsikaj zraven). Bojan Ekselenski se je sprehodil skozi kratko zgodovino društva, revijo Supernovo, Fanfest, edini slovenski festival fantazijske književnosti in zaključil z Vsesledjem, revije od začetka obstoja društva. Dominik Lenarčič je vmes bral iz Supernove, Matej Krajnc je zaigral dve, prav za ta namen napisani in uglasbeni pesmi, a Bojan Ekselenski je prebral kratek zalogaj iz Vsesledja.

Zgodila se je zanimivost. Prostor za publiko so zasedla osnovnošolska mladina do trenutka, ko so njihove učiteljice prekinile njihovo spremljanje prireditve (nihče ni klepetal ali »drajsal« po telefonu) »odvlekle« stran. Tudi osnovnošolska mladina nima težav s spremljanjem literarne prireditve, če jim le ponudi kaj njim zanimivega.

Ves čas sejma je bila razstava 50 na 50 s knjigami, prevedenimi iz ali v srbščino. Na tej razstavi so bile kar 3 knjige, povezane z Bojanom Ekselenski:

  • Antologija sodobne slovenske fantastike - Pričevanje daljnih svetov (slovenska in srbska izdaja)
  • Levitev (zbirka kratkih zgodb Tihomirja Jovanovića, Bojan Ekselenski je pri nekaterih zgodbah sodeloval kot prevajalec iz srbščine v slovenščino

Posebej veliko zanimanje je bilo za Atlantido: imperij sončnega boga, Viteze in Čarovnike, Magijsko gimnazijo Lubliana in Kabalo: Naj ostane enostavno.

Bojan je na sejmu spoznal boleče dejstvo – moral bo zagrizniti v jabolko ponatisa.

V sagi Vitezi in Čarovniki do zaključka sage manjkata dve knjigi, zaključka obeh serij (trilogija o Vesoljnem carstvu in osrednja saga), a sta razprodani dve vmesni in ključni knjigi:

Tudi Magijska gimnazija Lubliana je skoraj popolnoma razprodana, zato bo potreben ponatis še pred izidom zadnje knjige, Gralova skrivnost.

Atlantida je prav tako razprodana in v pripravi je zbirka Na sledi Atlantide. Bojan se je odločil izvirno knjigo preurediti in vsebinsko prečistiti, da bo pripravljena ob štirideseti iteraciji slovenskega knjižnega sejma.

Anekdoti

Na sejmu sta se zgodili tudi dve zanimivi prigodi.

Pri stojnici se je oglasila okoli 8 let stara deklica. Najprej je pregledala, kaj se nahaja na stojnici in zvedavo vprašala:

»Kaj bi bilo primerno za mojega očka?«

Bojan je skomignil z rameni:

»Kaj pa bere?«

Deklica je suvereno odvrnila:

»Nič.«

V nedeljo, že blizu konca sejma, je k stojnici prišel zvedavi fant, ki so se mu oči zaiskrile ob pogledu na Bojanove fantazijske knjige. Bojan ga je vprašal:

»Koliko si star?«

»Kmalu bom dvanajst.«

»Si prebral Harryja Potterja?«

Fant je prikimal in naštel še nekaj obširnih fantazijskih sag. Bojan je vedel, da ima pred sabo bralca z obilno bralno kilometrino in mu je v roke ponudil zadnji izvod Magijske gimnazije Lubliana. Fant je prebral besedilo na zadnji strani, malce prelistal in komentiral:

»Kako kul je videti. Ampak nimam več denarja,« potem pa je dodal. »Sem blizu doma in se lahko hitro vrnem.«

»Bojan mu je odvrnil:

»Ti jo bom prihranil.«

Fant se je nasmejan obrnil in odšel, a Bojan se je odločil, da knjige ne proda, le z njo zbira prednaročila.

Fant se je čez slabo uro vrnil. Oči so se mu zasvetile, ko je prijel svojo novo knjigo in Bojan mu je ponudil darilo:

»Izberi si še eno knjigo, ker si se potrudil, da prideš do tega, kar si želel.«

Ogledoval si je in oči so mu padle na Vladavino indigo otrok. Bojan mu jo ponudi:

»Izvoli, še to vzemi.«

»Mi jo res daste?«

»Seveda. Vem, da bo knjiga v pravih rokah.«

Fant je srečen odšel.

Razmislek o lokaciji sejma

Sejem je na obstoječi lokaciji to, kar mora biti. Mogoče kdo misli, da knjižni sejem sodi v Cankarjev dom, saj so knjige kulturne dobrine in sodijo v kulturni hram. A Cankarjev dom je kulturni hram in ne sejemsko prizorišče. Knjižni sejem pa je prvenstveno sejemski dogodek, saj je cilj vseh deležnikov prodaja in promocija knjig. Predvsem mali založniki smo bili v Cankarjevem domu v zelo neenakopravnem položaju, saj šele zdaj, na Gospodarskem razstavišču vidimo, kako nižji doseg je imela tista klet v bližini pekla. Na Gospodarskem razstavišču smo vsi razstavljavci, torej vsi, ki smo zakupili razstavni prostor, na istem. Prostor je bistveno bolj zračen, prehoden in enakopraven do vseh. To se pozna tudi na obisku, saj je sejem obiskalo precej več ljudi kot zadnjo predkoronsko izdajo v Cankarjevem domu. Tudi na prometu se pozna. Bojan je v štirih dneh, kolikor je dežural na stojnici CLD, prodal več knjig, kot vsa leta skupaj v tisti »zabačeni« kleti Cankarjevega doma.

Na Gospodarskem razstavišču so bili prireditveni odri in niso bili oddvojeni od sejemskega prostora, kot v Cankarjevem domu. Kaj res morajo biti književne prireditve oddvojene od sveta? So književniki res tako posebni, da potrebujejo posebne potrebe za prireditve? Če pa kdo misli, da njegova vrhunska umetnost ni za deljenje z »rajo«, pa naj ne izdaja knjig, temveč jih naprinta samo zase.

Skratka, sejemska prireditev, čeprav se prodajajo kulturne dobrine, sodijo na sejemsko prizorišče.

Stojnico je nedeljska ekipa pospravila.

 

1. - 3. september 2023 Festival fantazijske književnosti in Istrakon Pazin

Bojan je kot gost sodeloval na najstarejšem regionalnem festivalu fantazijske književnosti, ki je letos doživel že 21. ponovitev. Organizator je žal sporočil, da je to bila zadnja izvedba v tej obliki. Torej še tu potočimo kakšno solzo za dogodkom, ki smo ga vsi imeli radi. FFK zbirke so pomembni vrhunci književnega ustvarjanja v regiji.

Letošnji, zaključni razpis je postavil pred vse izziv - Priče o konvencijama (Zgodbe o konvencijah). A gremo lepo po vrsti ...

Festival fantazijske književnosti v Pazinu ima kar nekaj tradicije, saj se ni izvedel samo v času korone. Vsakokratni festival je s tematskim razpisom za kratko zgodbo prinesel festivalsko zbirko. Razpisi so bili posvečeni, vinu, dinozavrom, samostanom, zmajem, karateju ipd. Namen festivala je združiti avtorice in avtorje območja bivše Jugoslavije, saj smo si navkljub samostojnim državam precej blizu. Navkljub jezikovni bližini pa je razvoj fantastične književnosti potekal precej različno z različnimi hitrostmi.

Najprej nekaj uvoda.

Slovenija je glede razvoja domače fantastike zaradi nekakšne »črne luknje« od osamosvojitve pa do začetka izhajanja revije Supernova konec leta 2016 in še zlasti s Fanfestom, slovenskim festivalom fantazijske književnosti leta 2017. Zakaj?

Revija Supernova je edina revija za fantazijsko književnost v Sloveniji in omogoča razvoj domače avtorske scene. V teh letih se je okoli revije nabrala določena avtorska baza, ki je pogoj za uspešen razvoj različnih podžanrov fantastike. Festival pa omogoča srečanje, druženje in izobraževanje domačih avtoric in avtorjev. Fanfest je tudi mednarodni, zato pridejo tudi tuji avtorji/-ce in organizatorji/-ice sorodnih regionalnih festivalov.

Celjsko literarno društvo je kot društvo prvič gostovalo na festivalu v Pazinu. Bojan Ekselenski in Andrej Ivanuša sta pred polnim avditorijem predstavila razvoj slovenske fantastike in trenutno stanje. Zlasti je bil poudarek na aktivnostih Celjskega literarnega društva - Supernovi, Fanfestu in tematskih razpisih, ki se izvajajo v okviru Supernove in festivala.

Slovenska fantastika je zlasti v času korone in po njem doživela pomemben napredek. Slovenski avtorji/-ice so postali del programa uveljavljenih (večjih) založb, ki edine lahko poskrbijo za ustrezno založniško infrastrukturo (zlasti trženje). Založbe, kot so Sanje, Mladinska knjiga, Goga in predvsem Primus dajejo upanje, da se je začel vnovični resni razvoj fantastike. Začelo se je z mladinsko fantastiko, ki pokriva starostno območje 10 do 18 let. To je tudi logično s stališča komercialnega uspeha in samega razvoja ustvarjanja. Sveži fantazijski projekti so precej obširni in iskreno upamo, da se bodo vsi uspešno iztekli. V preteklosti se je že zgodilo, da je kakšen projekt ugasnil.

Od svežih aktivnih avtorskih imen moram omeniti Vida Legradiča, Jakoba Kondo, Julijo Lukovnjak, Jana R. Bilodjeriča, Domna Mezga in še koga.

Vsi ti so sredi pisanja svojih mladinskih fantazijskih sag, nekateri so že prišli do konca. Poleg knjižnih projektov se je v zadnjih letih razvila tudi ljubiteljska skupnost, saj imamo množično slovensko verzijo ComicCona – Na meji nevidnega (od lani se odvija maja). Poleg nje se od 2019 uveljavlja tudi Grossmannov festival stripa in fantastike v Ormožu (letos bo drugi oktobrski vikend). Gre za sestrski festival uveljavljenega in cenjenega Grossmannovega festivala filma in vina.

Poleg slovenske scene sta Bojan in Andrej predstavila tudi lastna dela.

Mirko Grdinić je predstavil festivalsko zbirko Priče o konvencijama, kamor je bil, kot eden izmed devetih, uvrščen tudi Bojan Ekselenski z zgodbo "Cosplay konvencija". Vsaka od zgodb se je morala navezovati na konvencijo (fantastike, znanstvene fantastike in hororja).

Tihomir Jovanović Tika je predstavil mednarodno zbirko Regia fantastica 9. Tema razpisa je bila komična fantastika, torej je morala zgodba prinesti komično vsebino. Sliši se enostavno, a ni tako preprosto spisati kakovostno komično fantazijsko pripoved. Iz Slovenije se je v zbirko uvrstil tudi Bojan Ekselenski z zgodbo "Istekla pretplata" (Potekla naročnina).

Mednarodna strokovna komisija je objavila tudi rezultate ambicioznega mednarodnega natečaja za zbirko kratkih zgodb, ki ga je razpisal Refestikon iz Črne gore. Na predstavitvi so sodelovali Adnadin Jašarević (BiH), Goran Skrobonja (Srbija), Mirko Grdinić (Hrvaška) in tretjeuvrščena Tatjana Milivojević (četrti član komisije, Dragić Rabrenović je bil odsoten zaradi priprav Refesticona).

Člani komisije so poudarili zahtevnost izbora, saj je na natečaj prišlo 40+ zbirk. 3 najboljše se bodo natisnile in predstavile na 11. Refestikonu v Bijelem polju (Črna gora), ki bo med 14. in 17. 9.

Na festivalu so se predstavili različni zanimivi projekti in stanje fantastike v BiH, Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem. Avtorska baza je povsod dovolj široka, da vsako leto izide nekaj zbirk kratkih zgodb in obsežnejših proznih del. V Srbiji je recimo epska fantazijska saga Kosignas od Aleksandra Tešića, ki obsega 10 knjig, dosegla naklado preko 60.000 primerkov. Torej lahko fantastika, četudi cilja na starejšo in zrelejšo populacijo, doseže ogromno naklado glede na velikost trga.

Na festivalu so bila še predavanja, ki so namenjena splošni razgledanosti.

Mirko Karas je predstavil eksoskelete v resničnem življenju in fantastiki. Ste vedeli, da je bila Jugoslavija svoje dni med pomembnimi pionirji na tem področju?

Marko Fančović je predstavil seksualnost, seks in seksipilnost v fantastiki. Ravno v fantastiki se je golota s seksualnostjo v odkriti (vendar ne v pornografskem smislu) in prikriti obliki pojavila že zelo zgodaj.

Dr. Mateo Paulišić, ki je doktoriral iz teoretične fizike, je predstavil relativnostno teorijo brez matematike (najvišja matematika je bil Pitagorov izrek) in na res preprost in nazoren način prikazal drugače precej zahtevno tematiko. Mnogi smo bili presenečeni, kako je možno to narediti tako preprosto.

Festival je bil odlična priložnost za navezovanje novih načinov sodelovanja in krepitev vpetosti slovenske fantazije v širši regionalni kontekst.

Foto: Tihomir Jovanović Tika in Bojan Ekselenski

21. avgust 2023 Magični svet iz različnih predalov fantastične literature

Lapidarij je bil v ponedeljek, 21. 8. ob 19 uri pripravljen za literarne svetove Bojana Ekselenski. Osrednja pozornost je bila namenjena njegovi najnovejši knjigi s pomenljivim naslovom TO SE VAM NE BO ZGODILO. Literarno srečanje z različnimi dogodivščinami v različnih časovnih obdobjih je vodil uveljavljeni vsestranski umetnik Matej Krajnc, ki je prispeval tudi avtorsko glasbo.

Matej in Bojan sta se družno podala na spolzki teren Bojanove proze in s kančkom poezije. Zakaj spolzki teren? V knjigi je nanizana paleta pripovedk, ki se, če se vas drži vsaj malo sreče, ne morejo zgoditi. Dodano pa je še posebno opozorilo, če ste rojeno pod res nesrečno zvezdo. Na strani z uvodno okamnelo pošastjo je zapisano:

»Če se pa vam vseeno zgodi, vam niti Bog ne more pomagati.«

Knjiga je razdeljena na pet poglavij - Epidemije naš vsakdan, Sanjati ali ne sanjati, Zarote so moj idol, Mešano meso na žaru in na koncu še Finalna mešanica.

Bojan je posebej poudaril, da tudi s to zbirko poskuša razbiti urbani mit, da je fantastika samo za otroke in ne prinaša ničesar za poglobljeni razmislek. Zakaj ne bi tudi odrasli brali fantastične literature? Življenje je pisano, zakaj ne bi bila takšna tudi literatura? Bolj ali manj očitno vsaka od zgodb izpostavi kakšen aktualni družbeni problem in ga na satirično ne-resen način razdre in na novo sestavi. Že sami naslovi poglavij razodenejo rdečo nit posameznih sklopov, ki jim zgodbe bolj ali manj očitno sledijo. Avtor je vsakemu poglavju namenil nekaj uvoda, ki ponudi osnovni uvid in poglobljeni razmislek o tem, kaj je okoli nas in kaj nas lahko doleti. Razdre nekaj krepkih o (virusnih) koncih sveta, sanjah, teorijah zarote, banalnosti nekaterih velikih tem in se poigra tudi s človeškim črednim nagonom, pozabljivostjo in iskanjem bližnjic do ciljev, ki to niso.

Zbirka je svojevrsten priročnik za preživetje v svetu teorij zarote.

Spremno besedo je v maniri celotnega tona knjige napisal Matej Krajnc, ki je pisal nekaj pesmi, navdihnjenih z zgodbami zbirke.

Foto: Vanja Tajnšek

15. junij 2023 Sejem na zraku Knjigarne in antikvariata Antika

V okviru branja ob 28. slovenskih dnevih knjig sem sodeloval na branju pred stojnico Knjigarne in antikvariata Antika, ki je organizirala Sejem na zraku. Dobesedno, kajti stojnice so bile postavljene na Stanetovi ulici. Sodelovali so še Dragan Mitić, Marjan Škoda, Matej Krajnc, Nada Tržan-Herman, Renata Cigler Gandolfo, Terezija Cvikl in Vanja Tajnšek.

Bral sem kratke zalogajčke iz prihajajoče zbirke TO SE VAM NE BO ZGODILO.

Foto: Dragan Mitić

24. maj 2023 Slam mladosti ali Zbogom in hvala za vse pesmi v Celju

Celjsko literarno društvo vedno išče nove poti literarnega udejstvovanja. Ena takšnih poti je tudi slam poezija.

V sredo, 24. 5., na predvečer Dneva brisače in Dneva mladosti smo v Celjski kulturnici organizirali slam dogodek.

Presenečeni smo bili nad odzivom javnosti, saj je bila dvorana skoraj premajhna za vse, ki so si želeli v živo ogledati vrnitev slama v Celje. Pravzaprav pri slamu ni publike v običajnem pomenu besede, temveč je občinstvo aktivni soudeleženec prireditve.

Pred leti se je slam poezija odvijala tudi v Celju, kjer jo je poganjal Kristijan Koželj. Slam je v Sloveniji precej živa scena. Čeprav gre za tekmovanja, je v ospredju odlično vzdušje in predvsem sproščena zabava.

Na slam dogodek smo seveda povabili mnoge uveljavljene slam umetnike, ki so se odzvali našemu vabilu. Naj jih na kratko predstavim!

Mojca Frim, improvizatorka, je večkratna prejemnica naziva najboljša improvizatorka IMPRO lige, ki je vseslovensko tekmovanje improvizacijskega gledališča.

Mišel Ristov - Amo Socialec je ptujsko-mariborski MC, freestyler, slam pesnik in pobudnik ptujske slam scene. V pesmih in pesnitvah največkrat zavzema vlogo družbenega komentatorja ter aktivista.

Eva Kokalj je na sedmem evropskem prvenstvu 2020 v slamu in je aktualna državna prvakinja v slam poeziji. Piše besedila in je vokalistka banda Volk za njenimi očmi.

Matic Ačko je pesnik, performer in vsestranski ustvarjalec. Je trikratni državni podprvak in lanskoletni državni prvak in se prvi slovenski slamovski pesnik uvrstil na svetovno prvenstvo v slamovski poeziji.

Mateja Mohorko je kemičarka po izobrazbi in pesnica po duši. Že nekaj let je aktivna članica Celjskega literarnega društva. Na slovenski slam sceni aktivno sodeluje od leta 2021, ko je prvič nastopila na državnem prvenstvu na Ptuju.

Za vmesne predahe je z izvirno glasbeno interpretacijo poskrbel Matej Krajnc, vsestranski umetnik.

Gasilska sodelujočih po prireditvi

Vsak slam dogodek ima svoj protokol in tudi naš slam dogodek je temu sledil. Najpomembnejši namen slama je pritegniti občinstvo, ki je pomemben element vsakega slam dogodka.

Moderatorka Mojca Frim je kratko predstavila, kako vse skupaj poteka, saj s(m)o mnogi prvič okusili slam večer.

Kot sem že omenil, je slam tekmovanje, a je tekmovanje v službi zabave in sodelovanja občinstva. Več jo je, bolje je. O zmagi ne odločajo nekakšne strokovne žirije, temveč občinstvo. Zmaga tisti, ki skozi več krogov prepriča publiko. Končni zmagovalec oz. zmagovalka dobi simbolično nagrado. Slam dogodek je vse drugo, samo ne recital v klasičnem pomenu besede.

Pred začetkom se naredi seznam vseh nastopajočih. Za slamanje s(m)o se prijavili Eva Kokalj, Darinka Brečko, Bojan Ekselenski, Mateja Mohorko, Matic Ačko, Mišel Ristov in Marjan Škoda.

Tričlanska komisija, ki odloča o uvrstitvah v finale, so prostovoljci iz občinstva.

Glasbene vložke je pripravil Matej Krajnc.

Pravila slam tekmovanja so preprosta, vsak ima 3 minute za interpretacijo svoje pesmi. Načeloma se recitira na pamet, a tudi branje ni prepovedano. Če kdo bere, se mu na glavo posadi klobuk, a na predvečer Dneva brisače se mu je okoli vratu obesila brisača.

Običajno so trije krogi, v primeru veliko nastopajočih jih je lahko tudi več, da v zadnjem ostaneta najboljša dva/-e. V finalu izbor zmagovalca/-ke poteka drugače.

Nastopa se po vrstnem redu prijav. Moderatorka Mojca je skrbela za vodenje dogodka in tu je pokazala svojo vrhunskost.

Po vsakem nastopu se je nastopajoči vrnil med publiko in komisija dvignila listke z ocenami in Mojca jih je zapisala v tabelo slamarjev/-k. Nastopajoči običajno ne vedo, kdo jim je dal kakšno oceno. Po prvem krogu, kjer je bilo sedem nastopajočih, je Mojca seštela ocene in v drugi krog se je po dogovoru uvrstilo pet najboljših.

Po drugem krogu se v finale uvrstita dva najbolje ocenjena.

Na naši slam prireditvi se je zgodilo, da sta dva imela enake ocene in smo imeli izjemoma tri finaliste.

V finalu so nastopili Mateja Mohorko, Mišel Ristov in Matic Ačko.

Izbira zmagovalca je prav posebna. Vsi trije so se obrnili stran od občinstva in Mojca jim je dala številke. Občinstvo je potem izbralo zmagovalca z aplavzom. Zmaga tisti, ki dobi najglasnejši aplavz.

Končna zmagovalka je bila Mateja Mohorko, ki je dobila simbolično nagrado.

Zahvaljujemo se Mestni občini Celje za finančno podporo.


Mojca Frim - moderatorka

Bojan Ekselenski - nastop

Darinka Brečko - nastop

Eva Kokalj - nastop

Marjan Škoda - nastop

Matic Ačko - nastop

Mišel Ristov - nastop

Mateja Mohorko - nastop
(zmagovalka)

Matej Krajnc - glasba

Pred finalnim ocenjevanjem z aplavzom

Foto: Bojan Ekselenski in Mateja Mohorko

17. 5. 2023 Predstavitev Supernove in zbirke Medgalaktične pripovedke Matjaža Marinčka v Celju

Bojan Ekselenski je vodil literarni večer, posvečen predstavitvi Supernove 14, ki je vstopila v 8. letnik obstajanja in bo kmalu presegla jašubeg en Jered.

Predstavitev revije je zasedala prvo polovico literarnega dogodka. Bojan je na kratko predstavil vsebino revije in prebral nekaj drobnarij. PDF revije je seveda dostopna na spletni strani Celjskega literarnega društva, v predalčku Supernove.

V drugem delu se je Bojan pogovarjal z Matjažem Marinčkom, kjer sta razdrla nekaj zanimivih o njegovem ustvarjanju. Zbirka kratkih zgodb je čistokrvna znanstvena fantastika, ki je danes že precej redka in pogrešana dobrina.

O knjigi seveda nima smisla na veliko razpravljati, potrebno jo je prebrati. Nekaj Matjaževih zgodb je tudi v Supernovi, zato sta predstavitvi še kako sodili v isto prireditev.

Matjaž Marinček se je predstavil:

Rodil sem se 9. avgusta 1951 v Ljubljani, očetu zdravniku in mami gospodinji. Osemletko sem začel na Cankovi, končal v Radljah ob Dravi, maturiral pa sem leta 1970 na ravenski gimnaziji. Istega leta sem se vpisal na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani , ves čas tudi obiskoval predavanja na slavističnem oddelku Filozofske fakultete, diplomiral pa nisem nikjer.

Ves čas je aktivni prostovoljec v mnogih društvih in organizacijah. Leta 2019 je prejel zlato priznanje JSKD za literaturo.

Nastopajoči in sodelujoči na predstavitvi

Za glasbeno obogatitev dogodka so izvrstno poskrbeli učenke in učenci Glasbene šole Celje, konkretno Kvarteta trobent v sestavi Martin Jager, Gašper Maslo, Aljaž Prislan in Sven Bukovec.

Zaigrali : D. S. Bortniansky: O light of life, Angleška trad.: The Oak and The Ash, prir. M. Story: Celebration.

Mentor prof. Dejan Podbregar.

Za sofinanciranje revije in dogodka se zahvaljujemo:


Kvartet trobent (mentor prof. Dejan Podbregar)

Bojan Ekselenskis e pogovarja z
Matjažem Marinčkom

Foto: Bojan Ekselenski in MIra Gorenšek

Sferakon 2023 v Zagrebu

Sferakon v Zagrebu, letos v 45. izdaji in 40. izdaji pod zadajšnjim imenom, pa je nekaj precej drugačnega od NMN, čeprav gre za fantazijo. Sferakon organizira Društvo za znanstvenu fantastiku SFera, verjetno najstarejše društvo za (znanstveno) fantastiko na območju nekdanje Jugoslavije.

Sferakon se je odvijal tudi v koronskih časih, in sicer na prostem. Leta 2022 se je vrnil v svoje staro domovanje – FER (Fakultet elektrotehnike i računarstva) na Unski ulici 3. Društvo ima dolgo zgodovino in je ohranjalo kontinuiteto. Razvijalo seje skupaj z razvojem fantazijskih žanrov. Ves čas pa je ostala klasična konvencija z velikim poudarkom na fantazijski književnosti.

Kronologija zgodovine konvencije je tudi dragocen pomnik o razvoju popularizacije fantazijskih žanrov:

  • 1976 – ustanovljeno Društvo za znanstvenu fantastiku Sfera
  • 1977 – Prva konvencija, ki se je takrat imenovala Zagrebački dani znanstvene fantastike.
  • 1981 – Prvič je bila podeljena nagrada Sfera.
  • 1983 – SFeraKon je postalo uradno ime konvencije.
  • 1986 – SferaKon je bil prvič domovanje Eurocona, evropske konvencije
  • 1995 – Začelo se je z izdajanjem Sferakonske zbirke (literarne).
  • 2008 – Predstavitev Vitezov in Čarovnikov na Sferakonu.
  • 2009 – Prvo cosplay tekmovanje.
  • 2012 – Že drugič je bil skupaj s Sferakonom še Eurocon, kjer je sodelovala tudi slovenska ekipa v sestavi Andreja Ivanuše in Bojana Ekselenskega, sofinancer odprave je bila Javna agencija za knjigo RS.
  • 2020 – SFeraKORon – virtualna konvencija in oktobra še Sferakon na prostem v parku Ribnjak (tudi Celjsko literarno društvo je bilo zraven)
  • 2022 – Vrnitev konvencije v FER.

Letošnja ekspedicija je bila malce številčnejša, kot običajno. Poleg rednega »inventarja«, Bojana Ekselenskega in Andreja Ivanuše, se je konvencije udeležil tudi Dominik Lenarčič, pomočnik urednika Supernove. Na stojnici smo predvsem razkazovali dobrote celjskega literarnega društva in predstavljali možnosti sodelovanja s hrvaško sceno.

Na stojnici Celjskega literranega društva

Na konvenciji smo bili edino društvo ali skupnost iz Slovenije. Zaradi težav pri registraciji predstavitve, nismo imeli uradne predstavitve, kar ni bilo nič hudega.

Bojan Ekselenski se je udeležil srbsko-hrvaške predstavitve zbirke hororja Besan, kjer je že redni avtor (sodeluje od 3. izdaje in je edini iz Slovenije). Na predstavitvi so Snežana Kanački, Filip Hanzek, Leotin Čapo Milenić in Bojan Ekselenski so poleg samega sodelovanja v projektu Besan predstavili še svoje delo in kaj jim daje ustvarjalni navdih. Zbirka Besan bo letos izšla že v peti izdaji.


Ekipa predstavitve zbirke Besan

Bojan o svojem delu

Druga predstavitev, kjer je sodeloval Bojan Ekselenski, je bilo srbsko Udruženje Sci-Fi. Tihomir Jovanović je predstavil delovanje društva in predvsem zbirko Regia Fantastica, kjer že nekaj let redno sodeluje tudi Bojan Ekselenski. Ob tej priliki sta predstavila tudi potek priprave in izdaje antologije slovenske fantastike v Srbiji – Svedočenja stranih svetova, ki je izšla leta 2022.

Na konvenciji je bilo ogromno ljudi, oblečenih v različne fantazijske like. Na stojnicah je bilo ogromno različnih izdelkov.

Za razliko od slovenske NMN je bila tukajšnja populacija v povprečju starejša, kar priča o tradiciji ljubiteljske scene. Tudi knjižna ponudba je bila obširnejša in bogatejša. Domači avtorji pri resnih založbah pokrivajo precej širok žanrski lok, kar je seveda posledica dolgega razvoja. V Sloveniji šele čakamo na nekatere klasike ZF, ki so na Hrvaškem že nekajkrat ponatisnjeni.

Pomemben del konvencije so tudi častni gostje. Ti so večinoma iz literarnih sfer (sem štejem tudi stripe), a so tudi iz filmske industrije.

Letos so bili:

Samantha Shannon (Velika Britanija), avtorica nekaj distopičnih in fantazijskih romanov in zbirk. Na konvenciji je bil predstavljen prevod The Priory of the Orange Tree (založnik Hangar 7).

Nicole de Boer (Kanada) je igralka, ki je znan po svoji vlogi Ezre Dax v Star Trek: Deep Space 9. Ima še nekaj pomembnih vlog.

Lolita Fatjo (ZDA) je poznana predvsem v svetu Star Trek, kjer bila koordinatorka scenarijev, tudi producentka, sodelovala je tudi v filmih First Contact in Generations. Zdaj deluje kot agent igralcem ZF filmov in tudi glasbenikom. Kot insajderska poznavalka franšize Star Trek je večkrat gost konvencij.

Zahvala za sofinanciranje udeležne:


Imperialca sta zagrozila Gizmu

Gizmo varuje svoj literarni dom

Predstavitev beograjskega Sci Fi in Bojanovo sodelovanje

Specialni cosplay lik

Še ena skupinska ekipe Besan

Nekaj zbirk
   

Več: Spletna stran Sferakona

Foto: Bojan Ekselenski in Dominik Lenarčič

6. 5. 2023 - Na meji nevidnega v Ljubljani

Na meji nevidnega (NMN) je po svoje precej drugačen dogodek od Sferakona. Če je Sferakon preslikava klasičnega srečanja ljubiteljev fantazije, je NMN slovenski Comic-con.

Konvencijo organizira društvo KUD Šmaug. Če konvenciji rečemo slovenski comic-con, smo zadeli bistvo. Že od samega začetka so v ospredju cosplay, ki je tesno navezan predvsem na ameriške fantazijske franšize.

Najprej nekaj o zgodovini Na meji nevidnega (NMN). Prvi NMM je bil v Plesni šoli Bolero leta 2013. V letih 2020 in 2021 ni bilo fizične izvedbe, samo daljinska. Tako smo bili letos, ob deseti obletnici obstoja, priča 9. fizični izvedbi. Konvencija se je od svojega začetka selila in je končno pristala v edinem prostoru, kamor glede na obseg in namen sodi – na Gospodarsko razstavišče Ljubljana. Ves čas se fizično širi in sledi trendom.

NMN precej zvesto sledi slovenskim trendom in program Predavalnice je dober odziv na programske smernice pri resnih založbah.

Tudi resna literarna javnost se je začela ozirati po žanrski književnosti, kar dokazuje tudi majsko Prepišno uredništvo LUD Literature, ki je imelo tudi na NMN svoj delež pozornosti. Omeniti moram še O.B.O.D., ki s svojim podkastom hranijo slovensko lakoto po žanrskih vsebinah.

Šele zadnjih nekaj let so nekatere resne založbe dale priložnost domačim avtorjem/-cam in izdale prve ali tudi že druge dele večinoma mladinskih fantazijskih trilogij, kar se je izkazalo tudi na NMN, kjer so se kot gostje in sodelujoči v programu pojavili:

  • Julija Lukovnjak (Edgar kaos) – Goga in Sanje
  • Monika Pavlovič (V objemu temnih zveri), Primus
  • Davorka Štefanec (Strašilka), Mladinska knjiga

Te založbe so se pojavile tudi s svojimi bolj ali manj obsežnimi stojnicami in kazale tudi slovenska dela.

Tako smo na stojnicah Goge, Mladinske knjige, primusa in Sanj lahko videli sveža slovenska dela. Posebej Primus ima že kar dober nabor avtoric in avtorjev.

Še pred nekaj leti je bila slovenska fantazijska književnost prisotna samo v samozaložniški obliki. Ta razvoj vse, ki že dlje časa delujemo na fantazijski sceni, navdajajo z upanjem in veseljem, da bo šel razvoj naprej in bo fantazija počasi odrasla in ne bo o(b)stala pri mladinskih trilogijah.

Bojan Ekselenski je bil naprej sam, zatem pa v okviru Celjskega literarnega društva na vseh izdajah NMN (enkrat je manjkal, a so ga odlično nadomestili drugi člani društva). Veteran je tudi Andrej Ivanuša, ki je spustil samo prvo izdajo NMN. Nekaj časa, nekako do leta 2019 (korone), je bila njuna stojnica edina, ki je ponujala slovensko fantazijsko književnost.

Vsekakor so za razvoj fantazijske književnosti potrebne tudi večje založbe, ki imajo kadrovske in finančne vire za resen in celovit pristop. Samozaložniki so dopolnilo in razvojna alternativa, morebiti pionirji na področju novih smeri, nikakor pa ne morejo biti temelj.

Celjsko literarno društvo je tokrat na konvencijo pripeljalo svoje izdaje, kot je 13. številka Supernove in zadnji dve knjigi v izdaji društva (Pisateljski izzivi, Od neandertalske grobnice mimo Celjskega stropa po drugačni poti zgodovine). Na stojnice so bile tudi nekatere knjige Bojana Ekselenskega in Andreja Ivanuše.

Srž konvencije je bilo cosplay tekmovanje. V konkurenci so nastopali s svojimi lastnimi izdelki, saj za tekmovanja ne štejejo kupljeni kostumi. V domače izdelke je vgrajeno ogromno časa, sredstev in veščin, zato poklon vsem sodelujočim.

Med stojnicami se je sprehajalo ogromno vsaj malo v kostume fantazijskih likov odetih ljudi. Konvencija je bila tokrat v dveh nadstropjih.

Poleg različnih izdelovalk in izdelovalcev marsičesa, je bilo tudi veliko za ljubitelje namiznih in računalniških (elektronskih?) iger, odvijale so se delavnice in razstave. Pojavili so se praktično vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo s fantazijskim.

Organizator je 3000 vstopnic, kolikor jih prenese prostor konvencije, razprodal že zgodaj popoldne. Zjutraj, ob odprtju konvencije, so ljudje na vstopnice čakali v dolgi vrsti. Gneča je bila nekaj časa res nepopisna in pri stojnici Celjskega literarnega društva se je zvrstilo ogromno ljudi. Lepo se je pogovarjati z ljudmi, ki so prebrali tvoje knjige in jih zanima, kaj pride v bližnji prihodnosti. Obisk konvencije kaže, da je v Ljubljani, od koder je bila velika večina obiskovalk/-cev, res veliko zanimanje za fantazijo.

Organizatorju seveda pohvale, da je vse skupaj zgledno obvladoval in tudi za jesti in piti je bilo organizirano.

Zahvala za soninanciranje udeležbe:


Bojan Ekselenski z enim od cosplay likov

Scena je bila silno pisana

Več o NMN na spletni strani ...

Foto: Bojan Ekselenski in neznana dobra duša