Mlada literatura: druga epizoda

Dobrodošli v posodobljeni in razširjeni verziji priročnika Mlada literatura s podnaslovom Druga epizoda. Tiskana knjiga je izšla leta 2018 pri Celjskem literarnem društvu in je praktično pošla. Obstaja tudi elektronska izdaja, ki je malce počiščena in v njej ni literarnih del osnovnošolske mladine. Odločitev je bila težka, vendar logična. Za dobro mero je v pričujoči izdaji dodano nekaj vsebinskih dodatkov, ki pomembno širijo prvotni vsebinski koncept. Priročnik je še vedno namenjen vsem, starejšim od 12 let, ki želite pisati objavljivo prozo. Slog podajanja je ostal preprost in vsakomur razumljiv, saj je namenjen književnim laikom, torej ljubiteljskim avtorjem in avtoricam. Kdor išče strokovno zahtevnejši vir, se bo moral ozreti po kakšnem literarno teoretičnem delu kakšnega od uveljavljenih literarnih teoretikov.

Priročnik je vstop v veličastni svet proze vsem med 12 in 112 let starosti. V njem bodo kaj zanimivega našli tudi izkušenejši, saj je način podajanja popolnoma drugačen od večine slovenske tosortne produkcije.

Želel sem ljubiteljskim pisateljicam in pisateljem podati svoje izkušnje in predstaviti izzive na poti do objavljivega proznega dela.

V ljubiteljski kulturi je vedno aktualno vprašanje podmladka. Kdaj je pravi trenutek, da se mladi uvedejo v ljubiteljsko kulturo in književnost? Kako jih uvesti? Kako razbijati plašnice? Kako jih usmeriti na pot in ne prestrašiti? Kako ne ubiti želje po razmahu ubesedene domišljije?

Na slovenskem knjižnem trgu je že izšlo nekaj knjižnih del mladih avtoric in avtorjev, ki so s pisanjem začeli v osnovni ali srednji šoli in svoja dela uspešno izdali. Mnoga njihova dela so presenetljivo zrela in obrtniško dobro izvedena, a večina kaže pomanjkanje obrtniških veščin, kar je popolnoma normalno. Te veščine se pridobé z vajo, torej pisanjem in (samo)izobraževanjem. V zadnjem triletju osnovne šole je tisto obdobje, ko se lahko mladi uvedejo v svetišče proznega obrtništva. Takrat je pravi trenutek, da se spodbudi ljubiteljsko pisanje v obliki primerne delavnice.

Ta priročnik je nastal ravno zaradi potreb takšnih delavnic in želje mladih, da bi dobro pisali brez plašnic in »teženja«. Tako bodo kasneje, s temi dobrimi in zdravimi temelji, če ne bodo vmes nehali pisati, lahko postali kakovostni pisatelji/-ce.

Tako je padla ideja za projekt Mlada literatura.

V šolskem letu 2017/18 smo ga izvajali kot pilotni projekt v organizaciji Celjskega literarnega društva. Krstna izvedba, poleg zbranih del udeleženk in udeležencev, je prinesla tudi ta temeljni priročnik.

Pilotni projekt se je izvajal na dveh celjskih osnovnih šolah - III. Osnovni šoli in Osnovni šoli Lava s podporo vodstva obeh šol. Osnovni namen projekta je usposobiti učenke in učence zadnjega triletja osnovne šole za pisanje objavljive proze. S tem želimo vzbuditi ljubezen do pripovedovanja in tudi branja zgodb. Zavedamo se, da je najprej treba obvladati osnovne obrtniške veščine uporabe literarnih orodij za podajanje zgodb.

Izvedba je potekala v obliki mesečnih srečanj, kjer sem s pomočjo diaprojekcij in delovnega gradiva podal osnove osnov uporabe temeljnih literarnih orodij. Mladim sem na preprost in razumljiv način predal temelje pisanja proze od ideje do prvopisa (ta izraz dr. Andreja Blatnika lepo nadomešča besedo rokopis). Načrtno sem se izognil teoretičnim podrobnostim, ki niso nujno potrebne na poti do objavljive proze. Mladi so z delavnico dobili odlično osnovo za nadaljnji vsestranski literarni razvoj.

V glavnem delu knjižice so navodila za uporabo pisateljskih orodij. Nomenklaturo sem se trudil ohraniti priljudno, preprosto in razumljivo. Skozi prakso sem ugotovil, da je žanrska zvrst nepomembna, edino šteje pripovedovanje zgodbe na način, da bi jo ljudje radi v čim večjem številu brali in jo priporočali znancem in prijateljicam.

Priročnik pred vami vam ne poskuša nakladati o tem, kaj je in kaj ni ta ali ona književnost. Namen vsebine je čisto priročniški, saj vam želi na preprost način pokazati pot od ideje do objavljivega proznega dela.

Vaši pisateljski izdelki morajo najprej postati obrtniško užitni in do tega cilja vas čaka ogromno vaje. Pisateljevanje je kot šport – ni rezultata brez vaje. Ta drobna knjižica je samo eden od uvodnih, temeljnih korakov dolge, a lepe in zabavne poti do obrtniško korektnega proznega dela.

O pisanju objavljive in berljive proze se ne pride z branjem knjig o pisanju, temveč s pisanjem zgodb.

V slovenskem jeziku je malo pisateljske priročniške literature v zaokroženi priljudni obliki. Mlada literatura – Druga epizoda je razširjena nadgradnja izvirnika in prinaša način podajanja vsebin, prilagojen ogromni množici ljudi, ki želijo nekaj povedati, in to na primeren način deliti z drugimi.

Celjsko literarno društvo poskuša s svojima revijama Vsesledje in Supernova pokrivati vse vrste književnosti, brez žanrskih plašnic.

Ta nadgradnja izvirnega priročnika je namenjena temu, da boste na dobri strani napisanega.

Na koncu je seznam nekaterih uporabnih virov in literature, ki služijo kot izhodišče za nadaljnji osebni literarni razvoj.

Zakaj nikjer ne omenjam umetniška ali vrhunska proza?

Umetnost se gradi v zrelosti in razvija se samo skozi pisateljsko prakso.

Vsekakor ne pišite zato, da bi vam priznali status umetnika. Pišite, ker radi pripovedujete zgodbe in uživate, da z njimi razveseljujete tudi druge.

Vsekakor vas vabim, da se najprej seznanite s temeljnimi elementi berljive žanrske proze.

Mogoče naj opozorim na še en pomemben, čeprav večkrat spregledan moment.

Vsekakor s pisateljskimi ambicijami si mora širiti obzorja tudi z branjem različne literature. Ne samo leposlovja, tudi kaj poljudnoznanstvenega vzemite v roke, da ne omenjam periodike. Splošna razgledanost je pravzaprav osnova pisateljevanja. Vsi priročniki in delavnice o pisanju izzvenijo v prazno, če nimate bralne kilometrine. Dobri avtorji izstopajo tudi po svoji bralni širini. Če pišete kriminalke, ne berite samo kriminalk, temveč bodite bralni vsejed.