Jašubeg en Jered 2008 - 2017

Fanzin Jašubeg en Jered (JeJ) je pomemben projekt Bojana Ekselenskega, ki mu se mu je klamu pridružil tudi Andrej Ivanuša. Vmes je sodelovalo še nekaj različnih sodelavk in sodelavcev.

Tako se je začela in potem končala saga o Jašubeg en Jeredu

S pojavom revije Supernove je fanzin, distributiran izključno kot PDF, počasi zamrl, saj omejeni kadrovski viri ne zmerejo poganjati dva dovolj resna projekta.

Mogoče bo Bojan Ekselenski kdaj v prihodnosti znpova zagnal fanzin.

Jašubeg en Jered od začetka do konca

Najprej se moramo posuti s pepelom, kajti JeJ je nastajal v partizanskih razmerah, na začetku brez izkušenj akterjev, kako se stvari streže. Sčasoma so se v uredništvu malce natrenirali, kako nastaja revija in počasi je postala prepoznaven del slovenske in tudi širše scene.

V tabeli so nanizane številke od 1, ko je bil JeJ še fanzin projekta Vitezi in Čarovniki, do zadnje številke, 41 leta 2017, ko je bil edini fanzin za fantazijo v Sloveniji.

Zgodovinski povzetek

Februar 2008 - začetek izhajanja
Št 3 - prva vsebina, ki ni povezana z Vitezi in Čarovniki
Št. 4 - prvič se v fanzinu pojavi Andrej Ivanuša
Št 7 - nova grafična podoba
Št 8 - prvič se pojavi leposlovje nekoga drugega - prvenstvo pripada Andreju Ivanuši
Št 9 - fanzin dobi ISSN in prvo zunanjo sodelavko - Ružo M. Barič (Mara R. Sirako), fanzin ni več namenjen samo Vitezom in Čarovnikom, temveč tudi uradno postane širše zasnovan.
Št 10 - sodelavca postaneta še Amadeja M. Ličen in Andrej Ivanuša
Št 11 - grafično oblikovanje prevzame do konca izhajanja Andrej Ivanuša
2012 - prva angleška številka fanzina (zadnja je izšla 2014)
Št 24 - prvič se kot sourednik pojavi Andrej Ivanuša
Št 40 - Andrej Ivanuša postane urednik revije (Bojan Ekselenski postane urednik Supernove)
Št 41 - fanzin preneha izhajati (začasno?).

Zgodovina Jašubeg en Jereda od 2008 do 2017

Letnik 1 - 2008 (7 številk)

Prva številka je izšla na 6 A4 straneh februarja leta 2008 kot fanzin Bojanovega projekta Vitezi in Čarovniki. Še danes se Bojan z nostalgijo spominja svojega pionirstva. V tistem času je bilo skrajno čudaško izdati fantazijski roman v slovenščini. Še hujše čudaštvo pa je bil spremljajoči fanzin, ki je bil dostopen na spletni strani projekta Vitezi in Čarovniki, ki jo Bojan danes ohranjuje zaradi praktičnosti. Vitezi in Čarovniki so blagovna znamka. prvo leto je bilo leto Bojanovega samorastništva, saj je bil v eni osebi izdajatelj, avtor, urednik in oblikovalec fanzina.

Druga številka se je prvič dotaknila tudi scene - bile so najave Sferakona in Konfuzije. KMŠ je zagnala hitro ugasnjeno edicijo ZF&F&H.

Tretja številka je prvič prinesla nekaj vsebin s scene, zunaj sveta Vitezov in Čarovnikov. Bojan je opravil intervju z uveljavljenim hrvaškim avtorjem Zoranom Krušvarjem. Fanzij je s tem postajal bolj splošen, čeprav so bili Vitezi in Čarovniki še v ospredju.

V četrti številki se v Jašubeg en Jeredu prvič pojavi kasnejši sopotnik fanzina, Andrej Ivanuša, kot intervjuvanec. Takrat je bila tudi predstavitev Udruge 3. zmaj iz reke (Hrvaška). V fanzinu se je pojavila tudi prva od mnogih recenzij - Bojan si je za vas ogledal film Skakač. Ga še pomnite?

Sedma številka je dobila prenovljeno grafično podobo in obseg fanzina je bil povečan na 18 strani. V tej številki sta izšla dva intervjuja. Tanja Cvitko je bila predsednica in gonilna sila že pokojnega Društva Prizma, ki je bilo ustanovljeno leta 2015 kot ljubiteljsko društvo za fantazijo. Drugi intervjuvanec je bil izjemni slovenski avtor Miha Remec.

Bile so tudi recenzije in novosti na sceni (filmi, knjige ipd.).

JeJ 1	JeJ 2	JeJ 3	JeJ 4
JeJ 5	JeJ 6	JeJ 7

Letnik 2 - 2009 - izšlo je 6 številk

Številka osem (januar-februar 2009) je prinesla običajne dobrote. Moramo poudariti Bojanovo opažanje, da je scena izgubljala zalet in ob tem ugotavljal, da smo domači avtorji nekakšen čudaški izrastek v krasnem novem svetu branja v tujem jeziku pod vplivom invazivne tuje založniške industrije. Takrat je bila v fanzinu prvič objavljena proza in poezija nekoga drugega, prvenstvo je pripadalo Andreju Ivanuši (pesem in kratka zgodba iz cikla Krčma pri Saturnu). Notri je bil še odlomek iz Bojanove proze ... Vse to na 24 straneh. Ja, JeJ se je debelil ...

V številki devet je fanzin dobil svojo ISSN številko - 1855 - 6434. Pobudo za pridobitev je dala Ruža Barič (Mara R. Sirako), ki je bila prva Bojanova sodelavka pri projektu. Objavljen je bil manifest za organiziranje scene žanrske literature. O tem se je bojan seznanil na debati v okviru LUD Literature, kjer je prišlo do nekaj precej nerodnih trenutkov (omenjali so Jašubeg en Jered, a moderatorka ni znala prav izgovoriti imena, a Bojan je bil med publiko, saj so bili za mizo povabljeni samo posvečeni). Iniciativa je seveda propadla. JeJ se je iz fanzina Vitezov in Čarovnikov preoblikoval v Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in svet Drugotnosti. Vsebine je bilo za polnomastnih 42 strani.

Številka deset je prinesla intervju z legendarnim Bojanom Meserkom, ki je bil v temnih časih slovenske fantastike s svojim založniškim ateljejem Blodnjak nekakšen svetilnik. Njegova založba je na področju resnejše fantastike kljubovala poplavi angleških knjig in branju v angleščini. Z ZA Blodnjak smo dobili nekaj prevodov, ki jih zaradi njihove vsebinske resnosti ni bilo na seznamu resnih založb. Na zadnji strani je bil eden zgodnejših Bojanovih pesniških poskusov - Žalostinka za junaškim grofom Malahidom (iz sveta Vitezi in Čarovniki). Poleg Ruže Barič se kot dodatna sodelavca pojavita še Amadeja M. Ličen in Andrej Ivanuša.

Številka enajst je prinesla prenovljeno grafično podobo, ki jo je pripravil Andrej Ivanuša in prvič nastopil v vlogi oblikovalca revije. V fanzinu je bilo še več proze od različnih avtoric in avtorjev. Zaradi pomanjkanja resnega dela z domačimi avtoricami in avtorji je bil fanzin eno redkih mest, kjer se je dajalo prostor domači fantazijski besedi.

Številka dvanajst je bila pomembna zaradi intervjuja z velikanom svetovne književnosti in fantastike, prof. dr. Zoranom Živkovićem. Za dobro mero je bil zraven še intervju z velikanom slovenske znanstvene fantastike, dr. Vidom Pečjakom. Andrej Ivanuša se je prvič pojavil kot avtor eseja (Vse o mečih 1. del).

V dvanajsti, zadnji številki letnika 2009 se je znašel ekskluzivni odlomek takrat zadnje knjige Zorana Živkovića, Poslednja knjiga. Za objavo smo se zahvalili ZA Blodnjak, ki je edini "imel jajca" za resno fantastiko. Živkovićeve knjige so nedvomno vrhunska literatura, ki je prevedena v ogromno jezikov in deležna mnogih nagrad. Letnik je fanzin zaključil na 66 straneh.

JeJ 8	JeJ 9	JeJ 10
JeJ 11	JeJ 12	JeJ 13

Letnik 3 2010 - 4 številke

Letnik 3 s štirinajsto številko se je začel v običajnem vsebinskem okvirju na 40 straneh. Omembe vredna je predstavitev Dangobercev Mare R. Sirako ... Tri debele knjige je izdal ZA Blodnjak. Objavljen je bil intervju z Bojanom Ekselenskim, prvi intervju v Sloveniji (sploh prvi je bil na Sferakonu 2008 za FantasyHR), opravila ga je Amadeja M. Ličen.

Šestnajsta številka je poleg intervjuje in predstavitve dr. Eda Rodoška prinesla recenzijo Varuhi: Obzidano mesto. Gre za ambiciozno in profesionalno zastavljen projekt Mladinske knjige. Knjigo je spisala Marget Belani (Mateja Blažič). Vse je bilo - medijska pozornost, intervjuji, spletna stran, sanje po prevodih v tuje jezike ... Projekt se je navkljub profesionalnemu naporu zataknil po drugi knjigi, spletna stran je izginila ... Vse skupaj je propadlo zaradi odsotnosti vizije, precenjevanja lastnih sposobnosti in podcenjevanja fantazije kot oblike literarnega izražanja. Denar brez domišljije in vizije prinese samo reciklažo. Kliše na kliše ... Prvi slovenski resni knjižni projekt je žal tako propadel in znova je vse ostalo na plečih samozaložnikov.

Sedemnajsta številka prvič omenja Društvo Zvezdni prah. Fanzin je prinesel okvirni program društva. Objavljena je bila recenzija knjige Fantazijska književnost od Jakoba J. Kende, ki se sploh ni dotaknil slovenske tovrstne literature. Drugo sorodno delo od Metke Kordigel, Znanstvena fantastika, je nastala na začetku 90-tih let 20. stoletja, kjer imajo glavno vlogo slovenski avtorji. Kakšna razlika v 15 letih.

Letnik 4 2011 - 4 številke

Številka osemnajst je prinesla novico o ustanovitvi Društva Zvezdni prah. Šlo je za poskus organiziranja avtoric in avtorjev fantastike. Poročali smo tudi o prehitri smrti Sama Resnika (1962), ki je bil tudi sourednik antologije ZF Fantazija. Stran Vitezi in Čarovniki se je za nekaj let znašla na platformi Joomla. Na zadnji strani je bil seznam nekaterih slovenskih spletnih mest, posvečenih fantastiki.

V številki devetnajst so bila razložena merila ocenjevanja knjig in filmov. Izšla je še druga in zadnja knjiga Marget Belani - Varuhi: Otok vračev. Seveda ne moremo niti mimo obiska velikega (predvsem obilnega) G. R. R. Martina v Sloveniji v organizaciji Mladinske knjige ali Dneva brisače. Naj dodamo še esej o kargo kultu izpod tipkovnice Mare R. Sirako ...

V dvajseti številki je bila obeležena 35-obletnica smrti kultnega Fritza Langa, ki ga vsi poznamo zaradi vizionarskega Metropolisa. Vsi kasneje so kradli njegove ideje in se napajali iz njegovih vizij. Andrej Ivanuša je pripravil esej o Karlu Grossmannu.

Enaindvajseta številka je prinesla novico o smrti Toneta Pavčka. Predstavljene so bile novosti ZA Blodnjak in vrnitev legende ZF-ja nekdanje Jugoslavije, Siriusa v podobi Siriusa B, ki ga izdaja zagrebška založba Hangar 7. Študentska založba je izdala Mitrejin koder Mihe Remca. Predstavili smo tudi takrat aktivno avtorico Niko Maj.

Letnik 5 2012 - 4 redne številke + Izredna euroconska številka (tudi v angleščini)

V številki dvaindvajset je bilo o natečaju Društva Zvezdni prah, ki rodil antologijo Zvezdni prah. Objavljena je bila novica Eurocona 2012 v Zagrebu in razpis za slovenske kandidature za ESFS nagrade, ki se podelujejo na konvenciji.

V številki triindvajest smo pisali o Večeru Drugotnosti. V MCC-ju Celje je bil častni gost dr. Vid Pečjak, starosta slovenske ZF (le kdo ne pozna njegovega Drejček in trije marsovčki?). Bojan Ekselenski, v vlogi agenta ESFS, je predstavil možnosti nominacij za ESFS nagrade. Andrej Ivanuša je pripravil reportažo s prve slovenske udeležbe na Euroconu, kjer je nagrado ESFS dobil tudi Aleš Oblak, ki je bil tudi intervjuvanec.

V štiriindvajseti številki je bilo nekaj ZF humorja. Kot sourednik se prvič pojavi Andrej Ivanuša in Društvo Zvezdni prah kot neke vrste sozaložnika.

Petindvajseta številka je sporočila, da smo preživeli apokaliptični 12. 12. 2012 ... Ne smemo pozabiti tudi na SiCon 2012, ki se je odvijal v MCC Celje, kjer smo prvič (in zadnjič) podelili Drejčkove nagrade. Ta konvencija je dvignila krivuljo slovenske fantastike ... Skupaj smo imeli dr. Vida Pečjaka in dr. Eda Rodoška, legendi slovenske ZF. Izšla je zbirka Zvezdni prah.

Posebna euroconska številka je prinesla pregled slovenske udeležbe na Euroconu v Zagrebu. Objavljen je bil intervju s Tim Powersom iz ZDA, pomembnim avtorjem fantastike (in enem od pionirjev) podžanra alternativna zgodovina. Hrvati že imajo Anubisiova vrata, mi pa še ne ... šmrc. Seveda je bilo nekaj slovenske proze, prevedene v angleščino.

Posebna angleška izdaja, ki je bila v tujini deležna izredno pozitivnih odzivov.

JeJ 22	JeJ 23	JeJ 24
JeJ 25	JeJ Eurocon	JeJ ANG

Letnik 6 2013 - 4 številke + posebna angleška izdaja

V angleški izdaji je bilo zbrano zanimivosti iz let 2012 in 2013. Tudi proza je bila ... Prevedena v angleščino.

V petih številkah so bila poročila s scene, recenzije in nekaj proze ter poezije. Seveda ne smem pozabiti na intervjuje. Fanzin je posvečal posebno pozornost predvsem samozaložnikom in mikro založbam, ki so se posvečali slovenski fantastiki. Velike založbe so dremale svoje prevajalskie sanje, saj je MK ugotovila, da je za uspešno fantazijo potrebna vizija z vztrajnostjo. Zgolj reciklaža klišejev ni dovolj. Na jedilniku je bil celo slovenski ZF film. Takrat se je pojavil tudi Biblos in Bojan Ekselenski je bil z Votlino skrivnosti naslednji 2 leti med 5 najbolj branimi. A kmalu se je pojavila klasična slovenskost tudi na trgu e-knjig. Tega leta je ESFS nagrado prejel Martin Vavpotič.

2013 je bilo leto prvega Goblicona, ki je živel nekaj let in Na meji nevidnega v Ljubljani, takrat v prostorih Plesne šole Bolero. NMN je danes velika konvencija, pravzaprav slovenski comic-con, ki obsega 2 nadstropja GR Ljubljana. Konec leta je Bojan Ekselenski vodil delavnico Rokodelstvo spekulativne fikcije v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani.

To leto se v fanzinu in v Sloveniji pojavi Tihomir Jovanović Tika, srbski pisatelj, urednik in prejemnik ESFS nagrade za najboljši fanzin.

JeJ 26	JeJ 27	JeJ 28	JeJ 29
JeJ ANG 2013

Letnik 7 2014 - 4 številke + posebna angleška izdaja

V angleški izdaji je bil povzetek dogajanja preteklega leta in nekaj prevedene proze (slovenske v angleščino, da ne bo pomote).

Trideseta številka je prinesla nekaj o Društvu Zvezdni prah, vesoljski humor, recenzije, reportaže in še več vsega dobrega. Še noben slovenski fanzin za fantazijo ni prijadral do številke 30. Tega leta je zaživela (in kmalu umrla) spletna stran Drugotnost.si. Pasadena je izdala prvi del trilogije Emma Storm Uroša Topiča, ki pa nikoli ni prilezla do drugega dela. Znova prevelik zalogaj ...

V fanzinih je bilo obilje recenzij knjig in filmov, fizično dostopnih pri nas. Nismo pozabili na intervjuje in lepo besedo v obliki proze in poezije. Dodanih je bilo nekaj člankov o konvencijah. Tudi NMN je bil zraven v svoji drugi izdaji.

Tega leta je umrl legendarni Jože Toporišič.

JeJ 30	JeJ 31	JeJ 32	JeJ 33
JeJ ANG 2014

Letnik 8 2015 - 4 številke

Fanzin je bil utečena publikacija, saj je vstopil v svoje osmo leto izhajanja. Malenkost se je spremenilo oblikovanje (Andrej Ivanuša) in v štirih številkah je bilo popisano dogajanje na domači sceni v obliki recenzij, esejev, kratke proze in poezije. Seveda so bili tudi intervjuji. Tega leta je Miki Muster prejel Prešernovo nagrado (končno). Umrli so legendarni Leonard Nimoy, znameniti mr. Spock, sir Christopehr Lee in Terry Prachet. Bil je razpis za Zvezdni prah 3, kajti Zvezdni prah 2 je bil tik pred izidom. 3. NMN je bil v športni dvorani Tabor.

V sedemintrideseti številki je bila zanimiva magistrska naloga Sigrid Horvat - Branje fantazijskih romanov v Sloveniji. Avtorica je tudi na kratko predstavljena. Njena naloga bi morala zanimati vse, ki želijo spisati fantazijski roman. Pri branju domačih romanov so bili na lastvici najbolj prepoznavnih domačih avtorjev na prvih treh mestih Bojan Ekselenski (8), Vid Pečjak (6) in MIha Remec (5).

Letnik 9 2016 - 3 številke

Leta 2016 nas je zapustil dr. Vid Pečjak in njemu je bila posvečena osemintrideseta številka fanzina. Vid Pečjak je prispeval veliko zgodb in ravno zaradi njegove smrti ja zastal skupni projekt z Bojanom Ekselenskin - Pogledi onostranstva. Mogoče nekoč bo.

Andrej Ivanuša je malce sfriziral grafično podob.

Takrat je bila na Jesenicah prvič konvencija Dan znanstvene fantastike Meteorita. Imeli smo tudi četrti NMN v Ljubljani, pa seveda tudi Goblicon iste numeracije.

Sabina Štrubej je prispevala svojo magistrsko nalogo Samozaložništvo v Sloveniji, kjer je malce pomagal tudi Bojan Ekselenski kot samozaložnik s precej izkušnjami. Pokazalo se je, da je število samozaložniških izdaj v upadanju.

V fanzinu so bile seveda zimzelene vsebine - reportaže z dogodkov, razni eseji, recenzije, proza, poezija in intervjuji. Od recenzij bi omenil Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do natisa od dr. Andreja Blatnika (intervju in recenzija v JeJ 39).

V štirideseti številki je bila predstavljena Supernova, takrat (in še danes) edina slovenska tiskana revija za fantazijo. Natis prve številke je financiral Bojan Ekselenski, a založnik je Celjsko literarno društvo. Trenutno je izšlo 14 številk Supernove, ki redno izhaja 2x letno. Od 40. številke je bil urednik fanzina Andrej Ivanuša, Bojan Ekselenski je presedlal v souredništvo.

JeJ 38

JeJ 39

JeJ 40

Letnik 10 2017 1 številka - konec neke zgodbe

V prvem polletju se je zgodba Jašubeg en Jereda zaključila. Vsaj začasno. 41. številka je zamudila, kajti sourednik Bojan Ekselenski je velik del pozornosti posvečal Supernovi. Takrat je bil najavljen Fanfest, festival fantazijske književnosti. Tisto leto se je, poleg Meteorite in NMN, pojavil še Kunikon, a je živel v samo v eni izdaji.

Jašubeg en Jered, počival v digitalnem reju ...

JeJ 41

Vsekakor vas prosimo za toleranco do prvih nekaj številk, ko se je vse skupaj postavljalo v časih, ko je vladal skoraj mrk v zvezi s slovenskimi publikacijami o fantaziji in za fantazijo. Vse je bilo pri prvih številkah delo "one man band".