IZBERI

Prihaja

Bojanov pionirski spust (ali dvig) v Podvesolje prinaša čudovit potopis po umazanih podrobnostih, ki ne vedo, da so umazane in podrobnosti.

Mnoge podobe potovanj brez premikanja

Bojanova misija - Fanfest 9

Fanfest 9 se je odvil. Fanfest is ended.

Temeljita in temeljna reportaža s Fanfesta. Thorough and fundamental reportage from Fanfest

Bojanovo potovanje tja in spet nazaj ...

Bojanov izlet v podvesolje odmeva tudi v angleščini

The collection before you is a collection of joyful journeys into the Underspace and back. On these pilgrimages, many things happened to Bojan, or perhaps they didn't. You know, the essence of life is a slalom around the gates of death and immortality. A little bit of everything. In fact, it is a unique travelogue that does not describe any real-world path.

More about english edition ...

Zgodbe sta v razponu dobrih 10 let prevedla za različne priložnosti David Limon in Martin Vavpotič.

Bojanov uspeh na natečaju Zgodbe Nedeljskega

Bojan se je z zgodbo "Zadnja postaja" uvrstil med zmagovalce na natečaju Zgodbe Nedeljskega. Na natečaj je prišlo krepko preko 200 zgodb.

Citiram obrazložitev strokovne komisije:

Zgodba izstopa s svojo nadrealistično atmosfero in spretno zgrajeno pripovedjo, ki bralko Marjeto (in bralca) popelje na skrivnostno potovanje z vlakom. Avtor odlično stopnjuje napetost in občutek nelagodja skozi nenavadne dogodke na vlaku: nedelujoče ure, molčeči potniki, odsotnost pričakovanih postaj in skrivnostni sprevodnik ter mož s koso. Konec, ki razkrije, da je vlak metafora za potovanje v smrt in da je »zadnja postaja« dejansko konec življenja, potrjen z vzporedno zgodbo o reanimaciji, je izjemno učinkovit in srhljiv. Zgodba je polna simbolike in bralca pusti z močnim vtisom ter ga spodbudi k razmišljanju o minljivosti.

Podrobnosti ...

Najava zbirke Besan 6

Zdaj pa najava, ki je bila obljubljena na Sferakonu. Od 11. 5. 2025 poteka razpis za horor zbirko Besan 6. V uredništvu zbirke smo za zdaj Eric, Tamara, Filip, Tika, Dominik, jaz in mogoče še kdo. Sam bom koordinator in na koncu bom poskrbel za oblikovanje in tisk.

Najpomembneje - Tako imenovani deadline je 1. 1. ob polnoči, da boste običajni zamudniki poslali svoja dela do 3. 1., ko je polna luna, ko volkodlaki postanejo to, kar so v resnici. Takrat pa res zaključimo in se potem posvetimo vašim delom.

Zgodbe, prispele iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Črne gore bodo ostale v svojem jeziku. Prispevki iz Makedonije in Slovenije naj se pošljejo v slovenščini (makedonščini) in prevedeni v srbščino oz. hrvaščino. V primeru, da bodo vsaj tri zgodbe v enem od teh jezikov, bodo objavljene (tudi) v izvornem jeziku.

Ni težava, če je bila zgodba že kje objavljena (razen v eni od prejšnjih izdaj Besan) ali še bo. Zgodb ne moremo honorirati, saj gre za ljubiteljski projekt, katerega rezultat pa bo profesionalni. Sodelujoči pri projektu smo prostovoljci v pravem pomeni besede, brez osladnih političnih  deklaracij.

Z regionalno zbirko želimo spodbuditi regionalno sodelovanje, medsebojno spoznavanje in promocijo nam ljube fantastike.

Bojanovi dogodki 2025

Bojan se samostojno ali velikokrat v okviru Celjskega literranega društva udeležuje različnih prireditev. V spodnjem dogodkovniku so samo dogodki, kjer je bil eden od aktivnih udeležencev - organizator, predavatelj ali nastopajoči.

Meni letošnjika prinaša naslednje fantastične delikatese:

7. 8. 2025 Vodni stolp - Podvesolje - Prvi Bojan tam dol

Letos se je del dogajanja poletnih prireditev Poletje v Celje vrnilo k Vodnemu stolpu pri Špitalu za Prjatle.

7. 8. se je odigrala predstavitev zbirke kratke proze Bojana Ekselenski s pomenljivim naslovom Podvesolje, prvi Bojan tam dol. Prireditev je moderiral Matej Krajnc, avtor spremne besede, je na rob Bojanove knjige pripravil posebni glasbeni album, ki bo kmalu dosegljiv na spletni platformi Bandcamp. Zagotovo bo tudi tu povezava, ko bo album izdan. Matej je poudaril, da ga je vsebina knjige poklicala k pripravi posebnega glasbenega projekta. Bojan in Matej imata pod streho že nekaj takšnih projektov, saj ju druži navihan pogled na svet in družbo okoli nas.

Poleg Mateja in Bojana sta sodelovala še Mateja Mohorko in Andrej Ivanuša, ki sta izmenično brala izbrane pripovedke iz knjige. Oba sta znana po odličnih interpretacijah leposlovnih besedil.

Knjiga je razdeljena v štiri zaključene sklope s pomenljivimi naslovi – Rajali boste s smrtjo, Apokalipsa slabega zadaha, Ker se vam je to zgodilo in Nekoč na Slovenskem knjižnem sejmu. Ravno s takšno vsebinsko organizacijo je Bojanov »zabavnik o Podvesolju« drugačen od običajnih zbirk kratke proze. Vsak takšen sklop ima svoj zasebni uvodnik, ki bralca pripravi na plesno predstavo z lepo besedo.

Mateja in Andrej sta brala pripovedke, ki so vsebinsko poudarjajo vesele tone, da kljubujejo malce dramatičnim naslovom poglavij.

Zgodbe so, navkljub svoji navihanosti, polne kritičnega pogleda na našo družbeno realnost. Bojan je dokazal, da za resne teme ni potrebno poseči po morbidnem vzdušju nesrečnih prigod in spravljati nič krive male ljudi v velike tragedija. Za vpogled v naš vsakdan zadostuje kaj manj temačnega od težke diagnoze ali smole na meji verjetnega.

Kritične misli je zavil v igrive pripovedi, ki vsaka zase secirajo posamezne vidike naših življenj (in neživljenj). Dotika se skrajnih ideologij, poplave nečimrnosti, pretiranega samoljubja, plazu pravic, ki to niso in zimzeleno klasiko – greznico korupcije političnega razreda, ki zapravlja s tujo denarnico. Kritiki kapitalizma dodaja še kritiko njegovega ukinjanja. Neusmiljeno biča skrajnosti, ki nam skozi politiko grenijo življenje.

Bojan je na rob sporočilnosti zgodb in njihovega sobivanja v celoti navedel, da lahko ena neizrečena beseda pove več od stotnije stavkov. Zgodbe so nastajale ob različnih priložnostih, ko je poskušal izmeriti utrip družbe in sveta. Nekatere so že bile objavljene v prvi zbirki kratke proze še iz predkoronskih časov. Ravno te zgodbe dokazujejo, da se nekateri družbeni pojavi vztrajno ponavljajo v vedno novih izvedbah kot slabe novice na TV. Zgodbe dobijo v novem pripovednem okolju drugačen kontekst. Svinjina se v bograču okusi drugače kot v mrežni pečenki.

Na koncu je Bojan opozoril, da avtor ne odgovarja za morebitno neprespano noč zaradi branja knjige.

Celotna predstavitev je potekala v vedrem vzdušju in zaključila z družabnim srečanjem.

Knjiga je izšla s finančno podporo Mestne občine Celje.

Foto: Memi Pizzulin

25. do 29. junij 2025 - Eurocon 2025 (Archipelakon 2 v Mariehamnu, Finska)

Na pobudo Bojana Ekselenskega se je Celjsko literarno društvo (CLD) odločilo za aktivno udeležbo na Euroconu, vsakoletnem evropskem festivalu (znanstvene) fantastike pod okriljem European Science Fiction Society (ESFS). Letos se je konvencija odvijala v Mariehamnu, na daljnem in zanimivem finskem otočju Åland, kot del finskega festivala Archipelacon 2.

Ekipo iz Slovenije sta predstavljala Bojan Ekselenski in Dominik Lenarčič, uredniška ekipa revije Supernova, edine slovenske revije za fantastiko.

Najprej nekaj o Euroconu!

Evropska konvencija se vsako leto odvija v drugi državi, ki se določi na osnovi glasovanja delegatov ESFS. Eurocon se vedno pridruži lokalni konvenciji, da vsi iz Evrope začutijo lokalni utrip gostitelja. Letos je bil Eurocon na Finskem, drugo leto bo v Nemčiji (Berlin) in leto kasneje, kot je izglasoval letošnji sestanek ESFS, v Lizboni (Portugalska).

Na konvenciji so poleg obilja zanimivih predavanj, srečanj in predstavitev, povezanih s fantastiko. Tam so tudi srečanja delegatov ESFS. Vsako državo zastopata po dva in običajno so razprave in glasovanje o delu krovne zveze ESFS.

Slovenija je imela tudi svojo promocijsko stojnico in predstavitev CLD, revije Supernova in festivala Fanfest.

Osrednji gostje konvencije (častni gostje – Guest of Honor – GoH) so večinoma pisatelji in pisateljice.

Tokratni osrednji gost je bil svetovno znani in tudi v slovenščino prevedeni Jeff VandenMeer iz ZDA. Poleg njega sta bila GoH še njegova žena, znana urednica Ann VandenMeer in finska pisateljica Emmi Itäranta.

Ker se ti ljudje sprehajajo med stojnicami, je tudi možnost za selfi, saj vsak dan ne srečaš svetovno znanega pisatelja.

Kaj pa preostali ljudje? Na konvencijo se je prijavilo preko 900 ljudi. Prišli so iz skoraj vseh evropskih držav in tudi iz ZDA, Kitajske, Kanade in Avstralije.

Slovenska stojnica je vzbudila precej pozornosti, saj smo bili tam novinci. Z Dominikom sva poskrbela za profesionalno promocijo v angleščini. Tam je bila angleščino prevedena knjiga Bojana Ekselenski (Underspace - The First Bojan Dawn There). Knjiga je del literarnega projekta Podvesolje, ki bo svoj vrhunec doživel s slovensko izdajo, ki bo drugačna od angleške. S tem je Bojan poskrbel za promocijo svojega ustvarjanja, tokrat predvsem kratke proze.

V soboto, 28. junija, ob 14h, sva imela predstavitev CLD (Supernova, Fanfest, sodelovanje) v veliki konferenčni dvorani hotela Arkipelag. Na predstavitev so prišli ljudje iz 10 različnih držav z obiljem vprašanj.

Angleške Supernove so hitro pošle in dobila sva ogromno ponudb za sodelovanje. Tako smo odlično promovirali slovenske avtorice in avtorje širši evropski zainteresirani javnosti.

Zaradi evropskega sodelovanja ima poleg CLD tudi Bojan Ekselenski del svoje spletne strani v angleščini.

Vsekakor se drugo leto vidimo v Berlinu, na Metropolconu 2026.

Tukaj je še nekaj slik:


European Grandmaster award winner is Joell Wintrebert (FRA)

24. in 25. maj 2025 - Na meji nevidnega na Gospodarskem razstavišču Ljubljana

Darovi slovenske inkarnacije Comic-Cona

Na meji nevidnega je slovenska izvedba Comic-Cona, ki prihaja iz, uganili ste, ZDA. Vse se je začelo pred davnimi leti, točneje 1972 v San Diegu (Kalifornija – le kje drugje?), kjer matična prireditev vedri in oblači že 50+ let. Od takrat se je model festivala razvijal, dobival svoje izpeljave in se širil po svetu. Tako je »davnega« leta 2013 našel zatočišče tudi v Sloveniji, se inkarniral kot enodnevni festival Na meji nevidnega (NMN v nadaljevanju).

Slovenska izvedba se je začela v prostorih Plesne šole Bolero in hitro prerastla tamkajšnje prostore in zdaj že nekaj let domuje na Gospodarskem razstavišču. Glede na obseg tja tudi sodi.

Od letos je to dvodnevni dogodek, ki po obsegu ne zaostaja več za Sferakonom v Zagrebu. V številkah:

  • okoli 5000 obiskovalcev,
  • 17 društev bolj ali manj povezanih s fantazijo,
  • 64 trgovin, ki na različne načine strežejo ljubiteljem fantazijskega,
  • 8 ponudnikov hrane in pijače,
  • 37 udeležencev Ulice umetnikov.

NMN je na spletu, kjer si lahko dopolnite znanje o festivalu iz prve ali druge roke: https://nmn.si/

Seveda pa oba festivala (NMN in Comic-Con) ne moremo neposredno primerjati, saj gre za različna tipa prireditve, čeprav oba hranita fantazije željne duše.

Kaj je torej NMN? Do odgovora najlažje pridemo, ja, znova ste uganili, na spletni strani izvirnika (https://www.comic-con.org/), kjer piše:

»Comic-Con je najpomembnejši dogodek za vse, kar je povezano s stripi in sorodno popularno umetnostjo, vključno s filmi, televizijo, igrami, interaktivno multimedijo in še veliko več! Uživajte v obilici cosplaya in sodelujte v edinstvenem programu, ekskluzivnih predogledih in predstavitvah, da ne omenjamo obsežne in raznolike razstavne dvorane s prodajnim blagom in eksponati, ki predstavljajo vse fandome.«

Na NMN je vse to, kar piše v zgornji definiciji. Festival je odlično obiskan, saj je vstopnic zmanjkalo še pred uradnim odprtjem v soboto ob 9h.

Dogajanje v dveh nadstropjih Gospodarskega razstavišča

Letošnji NMN je bil dvodnevni dogodek, 24. in 25. maja. Posebej svečan je 25. maj, ko ves svet ljubiteljev fantazije praznuje. Ne, s tem ni mišljen Dan mladosti, ampak znameniti Dan brisače.

Vsebinsko je bilo dogajanje razvrščeno na naslednje sklope:

  • Veliki oder
  • Predavalnica
  • Geeki okrogle mize – različne debate in butične predstavitve, kjer se ne pričakuje naval množic (tu je CLD otvoril nedeljski program)
  • Alkimistov laboratorij – nekakšen laboratorij za igranje (še) neizdanih namiznih iger
  • Arena malih superjunakov – otroški kotiček
  • Lov za zakladom – saj veste, kaj lahko pričakujete ...
  • Gaming terminal – res ni potrebe po razlagi
  • Park enigma – razna tekmovanja, povezana s fantastičnimi vsebinami
  • Društvo ljubiteljev sestavljank – sestavljanje tega ali onega

Večina sklopov je »obratovala« skoraj ves čas. Program je seveda sledil temu, kar se pričakuje od inkarnacije Comic-Cona. V soboto je bil še žur (ekstra vstopnica), katerega scenarij je bil seveda v skladu z naravo festivala.

Aktivni pridelek CLD na fantastičnem polju NMN

Ekipa Celjskega literarnega društva se je aktivno udeležila festivala: imela je stojnico v kleti, skupaj z množico različnih društev, ki so bolj ali manj povezani s fantastiko. Stojnico smo imeli poleg KUD Polica Dubova, ki je imela knjižne darove svoje založbe.

Naš poudarek je bil na promociji Supernove, ki je še vedno edina revija za resno fantastiko (ob uporabi pridevnika odraslo bi lahko kdo pomislil na kaj zajčjega) in Fanfestu, še vedno, ja, vem, znova ste uganili, edinem festivalu fantazijske književnosti v Sloveniji. Razstavili smo tudi knjižne dragulje in najpomembneje, uradni sponzor stojnice je bil Bojanov suženj Gizmo, ki je svoje čarobno moč usmeril v zbirko Celje v vesolju in svežo Supernovo.

Letos smo imeli prvič promocijsko zloženko tudi v angleščini, kar sodi v sklop priprav udeležbe na Euroconu.

Dominik Lenarčič je pripravil predstavitev fantazijskih slaščic, ki jo je opravil v družbi z Bojanom Ekselenski. Predstavitev je obsegala:

  • Predstavitev Supernove,
  • predstavitev Fanfesta,
  • pripravo na udeležbo na Euroconu na Finskem
  • in projekt Besan 5 in 6.
  • Prisotne sta povabila k pisanju in pošiljanju prispevkov.

Udeležba na NMN je pomembna zaradi predstavitve delovanja CLD na področju fantastike. Nadalje je udeležba s stojnico prinaša pomemben živi stik z ogromno ljubiteljsko skupnostjo.

Bojan v Čudežni deželi

Kaj je Bojan iz one strani vesolja videl v čudežnih deželah NMN? Veliko in še več. Še sreča, da je Alica žurala v neki drugi Čudežni deželi.

Kot se spodobi za festival, ki je v žlahti s Comic-Conom, je bil to pravi žur cosplaya in razglasitev najboljših v cosplayu je vedno osrednji dogodek festivala. Ker se je Bojan udeležil tudi prvega NMN, je zaznal očitno razliko v obsegu in pisanosti kostumov. Po festivalu so se sprehajali praktično vsi junaki različnih popularnih franšiz. Junaki iz stripov, iger, mang, animejev in fantazijskih uspešnic so dobesedno gomazeli v pozitivnem pomenu besede. Mnogi so se pojavili v več različnih inkarnacijah, kar dokazuje, da multivesolje ni zgolj teorija, temveč tudi praksa takšnih festivalov.

V dveh nadstropjih je prostoru vladalo ogromno stojnic, ponudba je bila res ogromna in pisana.

Kaj se je dobilo?

V kleti, torej v družbi društev in skupnosti, je bila še obširna igralnica za igranje namiznih iger, aleja tetoviranja in kotiček za računalniške igre. Razstavili so nekaj hardverske pornografije (beri: igračarske računalnike za 3000 in več evrov, ki delajo reklamo za novoletno jelko ter konzole). Vse so vrgli na oder pozornosti, od plišastih upodobitev najbolj priljubljenih likov iz iger do dodatkov za vašo igralno postajališče. Tudi za otroke je bilo poskrbljeno s programom v Areni malih superjunakov. Naj omenim, da je v nedeljo z delavnico gostovala tudi Lila Prap.

Nadstropje višje, pravzaprav v pritličju, se je nahajal osrednji prireditveni oder, kjer so se ves čas dogajale različne prireditve, seveda tesno povezane z vsebino festivala.

Preostanek prostora je bil namenjen pisani tržnici različnih rokodelskih stojnic. Vsaka stojnica zase je bila živahna celica pisane ponudbe.

A to še ni vse!

Tako namreč veli Top Shop. V prostoru z recepcijo, kjer je bila prodajalna konvencijske konfekcije, je bil improviziran točilni pult in omizja za druženje zunaj hrupne notranjosti. Tam so postavili tudi knjižno tržnico. In ja, tudi tu je bilo nekaj pliša. Bojan se je znova mrščil, kajti še vedno mu ni jasno, zakaj so za promocijo slovenske knjižne ustvarjalnosti pomembni kupi tujih knjig? Je res angleščina tako ogrožena, da potrebuje promocijo sredi Slovenije na stojnicah založb, ki so deležne precejšnjih javnih sredstev za izdajanje slovenskih knjig?

Če imamo že tretji prevod Gospodarja prstanov, čemu je na stojnici poleg njega treba imeti še angleško izdajo? V čigavem interesu? Slovenskem?

V Sloveniji bi morale zlasti založbe, ki so deležne javnih sredstev, skrbeti zgolj za slovenski jezik in promovirati branje v slovenščini, kar bi dokazovale s ponudbo. Tako pa znatna prisotnost knjig v angleščini prav nič ne pomaga promociji branja v slovenskem jeziku.

Je pa to napredek v primerjavi s stojnico Mladinske knjige izpred 7 ali 8 let, ko so imeli izključno knjige v angleškem jeziku.

Sem omenil, da bo treba nekega dne reči kakšno žensko in moško o invazivnosti angleške založniške industrije, ki je skoraj popolnoma zaprta za vse, ki niso iz angleškega govornega področja?

Skratka, Bojan je izkihal svoje negodovanje ob promociji tujih izdaj, saj je na koncu ugotovil, da tudi domača avtorska srenja napreduje. Lepo je bilo videti, da resne založbe v zadnjih letih dajo priložnost tudi domačim avtoricam in avtorjem. Ta del je vsebinsko in žanrsko še precej na začetku, a če ne začneš, ne moreš nadaljevati. Hrvaška je tu daleč pred nami.

Edgar Kaos Julije Lukovnjak je imel svojo stojnico ob izdaji tretje knjige sage. Zraven so imeli zemljevid fantazijske dežele in različna knjižna kazala.

Založba Pivec je ponujala Južni Viking od Domna Kodriča, ki je tudi zasebno velik ljubitelj vikinške tradicije. Knjiga je zmes zgodovine, mitologije in fantazije. Na stojnici so imeli tudi brisače v čast Dneva brisače. S to gesto so si v mojih očeh priigrali dodatni ugled. Avtor je aktivno sodeloval na stojnici društva Maistri Marpurgi, ki se ukvarja z negovanjem vikinške tradicije. Bojan se je tam seveda poigral s čisto pravim vikinškim orožjem in ugotovil, da s klenimi slovenskimi vikingi nima za plesniv burek.

NMN ima tudi vsakoletni literarni natečaj, ki seveda ni osrednja prireditev, temveč popestritev občega žura. No, pisanje za NMN natečaj, ki ni čisto običajen, je svojevrsten žur.

Pohvalno je, da od leta 2019 ni več možnosti sodelovanja z angleškimi zvarki. Bojan to pozdravlja, saj angleščina resnično ne potrebuje angleških pripovedi slovenskih avtorjev na slovenskem festivalu. Za objavo angleških zgodb obstaja ogromno naslovov na angleškem govornem področju.

Dominikov vskok brez skakanja (piše: Dominik Lenarčič)

Dominik je svoj bolj omejen čas na konvenciji posvetil dogodkom strokovne narave. V soboto je recimo na Glavnem odru poslušal predstavitev slovenskega prevoda Dobe supernove kitajskega pisca Liua Cixina (Sophia, 2025). Predstavniki založbe (Primož Kraševec in Marko Bauer), prevajalec (Andrej Stopar) in drugi strokovnjaki za ZF (avtorica knjige o sovjetski ZF Natalija Majsova) so ponudili sociološko obarvano analizo vsebine romana (z minimalnimi kvarniki) ter vpogled v področje sodobne kitajske ZF literature, čigar predstavnik je Cixin. Zatem se je Dominik preselil v klet v Predavalnico, kjer je spremljal tradicionalno predstavitev novih izdaj sodobne slovenske fantastične književnosti: letos sta bili predstavljeni avtorici mladinske fantastike Jana Korečič (Neon; Primus, 2023-) ter Ana Bajc Česnik (Ugrabitev ljubljanskega zmaja; samozal. 2023). Izpraševali sta ju knjižni vplivnici Urška Bračko in Katarina Avbelj. Kmalu zatem se je v istem prostoru odvijala predstavitev prej omenjenega Južnega Vikinga oz. pogovor z avtorjem Domnom Kodričem (moderator: Aljoša Harlamov). Kodrič je prepričal s svojo karizmo in prezenco ter z raznimi neliterarnimi vložki: predvajanje vikinškega videospota, uprizoritev spopada mano a mano in klic Vikingov. Ko je prišel čas za odhod, je komaj pobegnil v dvorane, saj ga niso hoteli spustiti ven – izkoristil je trenutek paznikove nepozornosti.

Naslednji dan je bil dopoldne seveda prisoten na predstavitvi Supernove in Fanfesta na Okrogli mizi. Malo kasneje je obiskal Debatno kavarno (Predavalnica), pri kateri sta sodelovala prevajalca fantastike Kaja Bucik Vavpetič (Holly Black, Scott Lynch, Richelle Mead) in Sergej Hvala (Joe Abercrombie, Patrick Rothfuss, nenazadnje tudi Tolkien). Moderiral je Aljoša Harlamov. Prevajalca sta spregovorila o svojih izkušnjah pri prevajanju in o zagatah, ki jih s sabo prinese prevajanje fantazijske proze: fantazijska imena, težko prevedljive skovanke in množica drugih v slovenščini neobstoječih besed. Nemalokateri bralec naj bi (zaradi slabega prevoda ali pa tudi sicer) fantazijske avtorje raje bral kar v angleščini – v njej, pravi ta, več razume. Pri razpravi o smislu njunega dela sta prevajalca izpostavila nekaj zanimivega. Bucik Vavpotič, ki se je sicer preživljala z izdajanjem del v angleščini, je opozorila, da je za dandanašnje branje fantazijskih del v angleščini krivo (zdaj ne več tako veliko) pomanjkanje kvalitetnih prevodov klasičnih del – včasih razen Tolkiena ni bilo prevedenih dosti fantazijskih del za odrasle. Posledica tega je, da mladi bralci fantastike niso postali odrasli bralci fantastike. Malo je bilo krivo tudi splošno žigosanje fantastike v šolskem sistemu kot nevredne literature. Hvala je kontriral tezi o dostopnosti fantazije v slovenščini (po njegovem je je še preveč) in kot resnejši problem izpostavil splošno zapostavljenost slovenščine kot bralnega jezika. Kot razlog, zakaj bi bralec delo bolje razumel v angleščini je podal nasploh večjo izpostavljenost angleščini že od malih nog. Bucik Vavpotič je dodala, da prevodi tuje fantazijske književnosti že s samo prisotnostjo pomagajo gojiti domačo književnost, saj nasploh velja, da moraš brati nek žanr, če ga želiš tudi pisati.

Za konec se je Dominik popoldne vrnil na Okroglo mizo, kjer se je družil s pisci NMN-jevega literarnega izziva in jih spodbudil k sodelovanju pri Supernovi. Hotel se je udeležiti še predavanju o fantastiki z bolj psihološkega vidika, a so ga žal sile iz Ljubljane odvlekle nazaj na rodno Gorenjsko.

Gostje festivala

Častni gostje so bili Brian Muir (kipar, ki je med drugim ustvaril masko Dartha Vaderja) in štirje cosplayerji – ND Cosplay (Hrvaška), Bendershield Cosplay (Srbija – živi na Hrvaškem s svojo ženo, prej omenjeno ND Cosplay. Saj vemo, da so cosplayerji ena velika družina.), Lovro the Supernaut (Hrvaška) in Arii Cosplay (Slovenija).

Zbir potnikov z one strani Trojan

Ekspedicija na NMN: Andrej, Dominik in Bojan.

Zaključna konkluzija – NMN je bil odlično organiziran festival z vsem, kar nanj sodi in v ničemer ne zaostaja za sorodnimi festivali z daljšo tradicijo.

Posebno pohvalo si zasluži plišasti medvedek na recepciji.

Foto: Bojan Ekselenski, Dominik Lenarčič, Tatjana Jamnik

21. maj 2025: Predstavitev slovenske in angleške izdaje Supernove

Supernova je fantastična sladkorna pena, ki ne povzroča nobene vrste diabetesa. Skratka, literarno sladkanje za vse, ki želijo fantastično odličnost v podobi lepe besede.

Najprej naj predstavim sodelujoče.

Za delikatesni glasben obliv naše literarne torte bo poskrbela Glasbena šola Celje in sicer:

  • Maks Zimšek, harmonika, mentor: Dejan Kušer
  • Patrik Klinc, klarinet, korepetitorka: Kim Pavlič, mentorica: Nataša Aškerc

Vsebinsko je Supernova tokratne izdaje polnomastna.

Po običajnem uvodniškem blebetanju je najprej polica z eseji, ki nosi ime Sithovska akademija. Kdor pozna Vojno Zvezd ve, o čem govorim, kdor pa ne, pa naj ostane pri esejih – to ti je isto, le kraj dogajanja je galaksija daleč proč.

V tokratni številki je drugi del obširne seminarske naloge Prevajanje fantazijske književnosti za odrasle na Slovenskem od Anje Brunšek, ki prinaša:

Top 100 Na bralni platformi z nazornim imenom Goodreads.

Sledita pa intervjuja s prevajalcem Sergejem Hvalo in predstavnikoma založbe Aljošo Harlamovom in Darjo Marinšek.

V drugem eseju (saj veste, kako to gre na Top Shop) nam Dominik Lenarčič poda razmišljanje o čakanju na nedokončano pod naslovom Čakanje na kamnita vrata ali kratka triada o tem, kako nas je Patrick Rothfuss vse pretental. V sodobni fantaziji nekateri avtorji zagriznejo v preobsežen književni zalogaj in tako ne dokončajo svojih osrednjih sag v razumnem časovnem roku (ja G. R. R. Martin, tudi nate mislimo).

Intervju je prispeval Dominik Lenarčič. Pogovarjal se je z Žigo Kastelicem, ki je izdal obilno ilustriran roman Dežela dinozavrov. Gre za fantazijsko povest o tem, kaj bi bilo, če bi se dinozavri vrnili na vrh verige življenja na Zemlji.

V paketu proze imamo predvsem že znana imena, saj se je izoblikovala določena baza avtoric in avtorjev, ki bolj ali manj redno sodelujejo s svojimi prispevki. Tukaj imamo tudi lep primer medgeneracijskega sodelovanja, saj imamo razpon od študentov do upokojenk.

Supernovine zahteve glede obsega zgodbe so bistveno bolj razkošnejše od zahtev slovenskih revij in razpisov. Tako se najdejo tudi malce daljši tekst, ki presegajo slovenski standard za kratko zgodbo – 6000 – 10.000 znakov s presledki. V Supernovi pa dopuščamo za slovenske razmere astronomskih 45.000 znakov s presledki. Obsežnejši prostor dopušča več razvoja pripovedi in omogoča večjo vsebinsko širino.

Prispevali so Aljoša Toplak, Bojan Ekselenski, Borut Slokan, Dominik Lenarčič, Majda Arhnauer Subašič in Matjaž Marinček.

Vsebinsko so zgodbe izredno različne in potrjujejo urednikovo tezo – gre za bogato založeno trgovino s slaščicami.

Prevedena proza tokrat postreže z dvema novima imenoma. Abecedno je prej hrvaški avtor, ki si je nadel pisateljsko ime Eric Johansson (Leonid Čapo Milenić), sledi pa romunski avtor Georga Dimitriu, ki se ponaša z zajetnim seznamom literarnih nagrad. Med avtorji v paketu prevedena proza imamo še že v reviji uveljavljene Franka Rogerja iz Belgije, Garetha D. Jonesa z Velike Britanije in Petro Rapaić iz Srbije.

Supernova ima, za razliko od velike večine sorodnih revij tudi pesniški kotiček, za pesnice in pesnike na drugi strani galaksije tam daleč proč.

Marko Vujović iz Črne gore je prispeval venček poetičnih bonbončkov, a Matej Krajnc je na zadnji strani z Epigramom za Supernovo.

Fantastični dogodkopis je obilen z reportažami z različnih dogodkov, povezanih s fantastiko, kjer je sodelovala ekipa Celjskega literarnega društva.

  • Fanfest 8
  • Predstavitev Ilonike Domena Mezega v Knjižnici Medvode, kjer je Dominik Lenarčič dogodku na rob primaknil še kratek intervju z avtorjem.
  • FFK Pazin 2024.
  • Istrakon 2025.

V rubriki Fantastična bukvarna in bralnica so predstavljene novosti, ki so jih sporočile založbe oziroma samozaložniki:

  • Žiga Kastelic Dežela dinozavrov (samozaložba)
  • Benjamin H. Bratton Teraformiranje (Založba Sophia)
  • Liu Cixin Doba supernove (Založba Sophia)
  • Jeff VanderMeer Izničenje (LUD Literatura)
  • Julija Lukovnjak Živa tema Edgarja Kaosa (Založba Goga)
  • Skupina avtorjev Celje v vesolju (CLD, samozaložba)

V Bukvarnem prihodnjogledu pa sta knjigi

  • Skupina avtorjev Besan 5 Priče za besanu noć – ta se je že materializirala na Sferakonu 2025.
  • Bojan Ekselenski Podvesolje Prvi Bojan tam dol – pride poleti.

Založba Sophia je tudi oglaševalec v reviji in v naslednji številki se bomo mastili z recenzijami dveh knjig iz njihovega programa:

Liu Cixin – Doba Supernove in Simona Sellarsa – Uporabno Balardstvo

Na koncu so še razpisi za Supernovo, Fanfest in Vsesledje.

Ne manjka tudi EPP za Fanfest, ki bo v letošnji izdaji malce spremenjen z več več gosti.

Angleška Supernova

Letos člana CLD, Dominik in jaz, prvič gostujeva na Euroconu. V ta namen bo izšla tudi posebna angleška številka, ki bo spremljala najino udeležbo. Namen gostovanja je promocija slovenske fantastike v Evropi in širše.

V ta namen bova imela stojnico s promocijskimi materiali in pasico v uradni brošuri konvencije.

Za angleško Supernovo smo poslali obvestilo vsem avtoricam in avtorjem Supernove in odziv je bil dober. Prevodi so v veliki meri delo avtorjev oz. avtoric samih, nekateri pa smo si našli profesionalno pomoč. Dominik Lenarčič je tu opravil velikansko delo, ker se je prebil skozi vsa ta besedila. V angleški izdaji je tudi nekaj znanih imen, kot sta Miha Mazzini ali Zoran Živković. Zadovoljno lahko zaključim, da so avtorji zgrabili priložnost za promocijo v tujini. Na Euroconu bo blizu 1000 ljudi iz vse Evrope in običajno so tudi gostje iz drugih celin.

Tako so prisotni:

  • Andrej Ivanuša
  • Aljoša Toplak
  • Barbara Ribič Jelen
  • Bojan Ekselenski
  • Domen Mohorič
  • Dominik Lenarčič
  • Ivan Šokić
  • Majda Arhnauer Subašič
  • Matjaž Marinček
  • Miha Mazzini
  • Primož Jenko

Od tujih gostov smo povabili avtorje in avtorice, ki večkrat sodelujejo v reviji:

  • Deborah Walker (GB)
  • Eric Johansson (HR)
  • Frank Roger (B)
  • Gareth D. Jones (GB)
  • Krzysztof T. Dąbrowski (PL)
  • Tihomir Jovanović (SRB)
  • Zoran Živković (SRB)

Poezijo zastopajo:

  • Lawrence Schimel (USA + E)
  • Matej Krajnc (SLO)
  • Nada Tržan-Herman (SLO)

V angleški Supernovi je uredniški del opravil Dominik Lenarčič, ki je urednik angleških izdaj. Njemu gre tudi zahvala za vse prevode na promo materialih, spletni strani ipd. Moja angleščina je namreč very, very broken.

Poleg proze in poezije je tudi del z razpisi in tja smo vtaknili razpise za Vsesledje, Supernovo in Fanfest.

Foto: Bojan Ekselenski, Klementina Sambolič, Andrej Ivanuša in Matej Krajnc

Supernova 18 v detajlih in brezplačni PDF

10. maj 2025: Sferakon 2025 v Zagrebu

Ekipa v »standardni sestavi Andrej Ivanuša, Bojan Ekselenski in Dominik Lenarčič se je udeležila Sferakona v Zagrebu.

Celjsko literarno društvo na največji regionalni konvenciji za znanstveno fantastiko

Sferakon je letos doživel že 47. ponovitev in je tudi v svetovnem merilu ena največjih in najpomembnejših dogodkov, povezanih s fantastiko. Ravno Sferakon je bil v 70-tih letih, v času Jugoslavije, iniciator razvoja fantastike na prostoru nekdanje Jugoslavije. Sferakon se tradicionalno odvija drugi majski vikend, od petka do nedelje. Gre za ljubiteljski dogodek, kjer so poleg književnih vsebin tudi koncerti, igralnica, različni kvizi, cosplay in različne delavnice s predavanji. Program je izredno bogat in raznolik in če te zanima veliko stvari, težko zajameš vse. Ves čas vlada precejšnja gneča, povsod je ogromno različnih ljudi.

Konvencija ima vedno častne goste (GoH), ki so uravnoteženo domači in tuji. Od književnih naj omenim Martho Wells, ameriško pisateljico, dobitnico nagrad Hugo, Nebula in Locus ter angleškega pisatelja Richarda K. Morgana, dobitnika nagrad Arthur C. Clark in Phillip K. Dick.

Celjsko literarno društvo (CLD) je že nekaj let stalni gost konvencije in se uvršča med bolj prepoznavna sodelujoča društva.

Letos je bila stojnica CLD še posebej zanimiva, saj smo gostili posamezne avtorje iz Hrvaške, Srbije in BIH.

Presenetil me je interes za revijo Supernovo in fanfestovo zbirko Celje v vesolju. Poleg promocijskih zloženk CLD smo imeli še zbirko Besan 5.

V soboto, ob 14h smo člana CLD (Bojan Ekselenski in Dominik Lenarčič) in gosta iz Hrvaške (Eric Jonasson in Filip Hanžek) predstavili Supernovo, Fanfest in regionalno zbirko Besan 5 – priče za besanu noć. Bojan se je pri predstavitvi zbirke predstavil kot založnik in avtor ene od zgodb. Zbirka je izšla v srrbsko-hrvaškem jeziku (jezikih avtorjev iz BiH, Hrvaške, Srbije, Črne gore in prevedeno v enega od teh jezikov iz slovenščine, makedinsščine in španščine).

Na hitro smo predstavili tudi slovensko udeležbo na Euroconu, osrednjem evropskem dogodku, ki bo konec junija na Finskem (angleška Supernova, angleška verzija spletne strani Fanfest.si)

Povabili smo hrvaške in tuje prisotne avtorje /-ice k sodelovanju na naših razpisih.

Na koncu smo objavili še skupni regionalni projekt Besan 6 z mednarodno ekipi sodelavcev. Projekt je pomemben zaradi sodelovanja književnic in književnikov regije in skupne izvedbe, vsak na območju svoje države, da bi potem dobili skupno knjigo.  Za slovenske avtorje in slovensko kulturo je projekt pomemben, ker bodo v primeru vsaj treh sodelujočih avtorjev/-ic v zbirki zgodbe objavljene v slovenščini in hrvaščini (srbščini).

 

Sferakon na spletu

Foto: Različni avtorji.

4. do 6. april: Istrakon 2025 v Pazinu

Bojan Ekselenski v okviru Celjskega literarnega društva na istrski konvenciji Istrakon 2025

Nekaj drobiža o konvenciji

Celjsko literarno društvo je kot edino društvo iz Slovenije sodelovalo na Istrakonu 2025, eni večjih konvencij fantastike in znanstvene fantastike na Hrvaškem. Konvencija je letos praznovala 25. obletnico, saj je bila prvič organizirana leta 2000, torej je leto starejša od Celjskega literarnega društva.

Tudi tokratna izdaja konvencije je bila v svojem književnem delu mednarodna, saj so ta kos dogajanja predstavljali avtorice in avtorji iz držav regije (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija in Slovenija).

Slovensko ekipo so sestavljali Andrej Ivanuša, Bojan Ekselenski in Dominik Lenarčič. Andrej in Bojan kot avtorja, uvrščena v knjižno zbirko, in udeleženca panela o ExYu fantastiki, a Dominik v vlogi pomočnika urednika Supernove. Zanj je zelo pomembno, da dogajanje v bližnji regiji in tamkajšnje avtorice in avtorje spozna v prvi osebi ednine.

Poleg običajnosti, ki so del takšnih dogodkov za ljubiteljsko sceno, je pomemben del konvencije tudi že prej omenjeni književni del. V čast visoke obletnice konvencije je izšla tematska zbirka Istrakonski vremeplov z deli izbranih avtorjev iz držav območja nekdanje Jugoslavije, a o tem kasneje.

Književni program: Panel o ExYu ZF&F sceni

Književni program se je začel v soboto, 5. 4. ob 14:30.

Panel o znanstveni fantastiki in fantastiki na območju nekdanje Jugoslavije je začrtal na kratko zgodovino razvoja ZF&F scene na območju držav nekdanje Jugoslavije in njeno trenutno stanje. Barve Slovenje sta zastopala Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski. Med drugimi so sodelovali še prof. dr. Zoran Živković (v 70-tih in 80-tih letih pomemben literarni teoretik fantazijske književnosti, danes je svetovno znan in uveljavljen avtor s 24 proznimi deli), Hrvoje Prčić (prvi urednik legendarne literarne revije Sirius, ki je edina 2x dobila evropsko nagrado za najboljši ZF magazin), Adnadin Jašarević (BiH), ugledni srbski književnik Goran Skrobonja iz Srbije in še nekateri drugi.

Zagreb je bil v 70-tih letih središče organizirane ljubiteljske scene ZF&F na območju nekdanje Jugoslavije. Tam je nastala Sfera, prvo ljubiteljsko društvo v nekdanji državi, ki je kmalu organiziralo prvo konvencijo po vzoru na sorodne dogodke na Zahodu. Po nekaj izvedbah je to postal Sferakon, ki ima s svojimi predhodniki s sredine 70-tih let (se kdo spomni sejmov ZF in potem YUkona, prednika Sferakona?) že blizu 50 ponovitev in sodi med najpomembnejše evropske konvencije. Kmalu so se tudi v Srbiji in Sloveniji pojavila ljubiteljska društva (tudi Celje ga je imelo) in izšlo je nekaj fanzinov, kot je Nova, ki je imela malce širši odmev.

Slovenska scena z avtorji je bila že od začetka vpeta v širše regionalno dogajanje. Eden prvih dobitnikov nagrade Sfera je bil slovenski pisatelj Miha Remec, ki je (na grozo slovenskih akterjev v »resni« literaturi?) pisal fantastiko predvsem za odrasle in je s tem vztrajal do konca. Njegovo zadnje delo, Ptujska trilogija, spisano v sodelovanju z Aleksandro Jelušič, je branja vredno delo za odrasle in razgledane, kar so izpostavili tudi nekateri gostje panela. Poleg Mihe Remca smo imeli še urednika Žigo Leskovška, esejista Draga Bajta in takrat še avtorja, kasneje založnika Bojana Meserka. Ne moremo niti mimo dr. Vida Pečjaka, ki je sicer v fantazijske vode zajadral z otroško pripovedko, kultnim delom Drejček in trije marsovčki. Kasneje je pisal nekaj čisto resnih fantazijskih povesti. Njegova zadnja dela sodijo v zvrst ekološke fantastike. Pisalo je še nekaj različnih avtorjev, o čemer bo treba nekega dne spisati čisto resni fantazijski časoplov.

Na začetku 80-tih let je Slovenija (Cankarjev dom) gostila Eurocon (evropsko konvencijo ZF&F v okviru evropske zveze ESFS). Na tem festivalu je nagrado ESFS za najboljši evropski esej dobil Drago Bajt. Slovenija je takrat imela kakovostne avtorje, ki so bili vpeti v takratno dogajanje v skupni državi.

Na začetku 90-tih let pa je v Sloveniji vse skupaj ugasnilo, avtorje fantastike je slovensko založništvo marginaliziralo in v zavesti slovenske literarne stroke je ZF&F skoraj popolnoma izpadel iz resnih literarno teoretičnih obravnav. Prišlo je tako daleč, da se je pisanje fantastike v slovenščini zdelo nekaj nenavadnega, na meji nerazumljivega čudaštva. Bojan Ekselenski, ki je začel aktivneje delovati v času največjega dna slovenske fantastike v letih po 2007, si je okoli tega zapomnil kar nekaj ikoničnih prigod.

V tej Temni dobi slovenske fantastike, ko so se resne založbe izogibale resnejše slovenske fantastike kot bi bila kužna, je edino Založniški atelje Blodnjak (Bojan Meserko) skrbel za založništvo fantazijske književnosti, ki ni ciljala zgolj na otroke in osnovnošolsko mladino, kar je bil domet takratnih večjih slovenskih založb.

Tako smo prišli do današnjega časa. Celjsko literarno društvo je verjetno edino slovensko društvo, ki je vpeto v mednarodno dogajanje na področju fantazijske književnosti v regiji in cilja tudi širše. Člani društva gostujejo na vseh pomembnejših konvencijah in promovirajo slovenske napore zadnjih let. Bojan Ekselenski je poudaril književni festival Fanfest in revijo Supernova. Oboje je v bližnji regiji bolj prepoznavno kot v Sloveniji. Žal. Mnogi so zasebno poudarili, da je Fanfest tudi širše eden najbolje organiziranih in izvedenih tovrstnih dogodkov.

Književni program: prof. dr. Zoran Živković in Enciklopedija znanstvene fantastike

Prof. dr. Zoran Živković je v časih, ko se je strokovno ukvarjal z znanstveno fantastiko (do konca 80-tih let), pripravil tudi v svetovnem merilu eno najpomembnejših teoretičnih del o znanstveni fantastiki - Enciklopedijo znanstvene fantastike. Z enciklopedijo je povezana znana dokumentarna serija Zvezdani ekran (Zvezdni ekran), ki je izšel tudi v knjižni obliki. Profesor je poudaril, da je znanstvena fantastika idejno v zatonu iz preprostega razloga – mi živimo v svetu ZF. Vse, kar danes izhaja pod značko znanstvene fantastike, so večinoma nove izvedbe že obstoječih idej ali pa gre za mešanico podžanrov. Seveda še vedno izhajajo kakovostna znanstvenofantastična dela, a večinoma ne prinašajo prelomnih idejnih prebojev.

Poudaril je, da sam ni napisal niti enega znanstvenofantastičnega proznega besedila. Svoje prvo prozno delo, Četvrti krug (Četrti krog) je napisal leta 1993 in nikakor ne sodi med znanstveno fantastiko, saj nima elementov znanstvene fantastike.

V nadaljevanju je predstavil sodobno fantastiko kar na primeru svoje zadnje knjige – Četri smrti i jedno vaskrsenje (Štiri smrti in eno vstajenje Fjodorja Mihajloviča) iz leta 2023. Knjiga bo letos izšla v samozaložbi Bojana Ekselenski (prevajalec je Matej Krajnc, spremno besedo bo spisal Bojan Ekselenski).

Književni program: Zbirka Istrakonski vremeplov

V predstavitvi že prej omenjene istrakonske zbirke zgodb Istarski vremeplov je urednik zbirke, Mirko Grdinić, predstavil vsako zgodbo posebej in dal besedo prisotnim avtoricam in avtorjem. Tudi Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski sta na kratko predstavila vsak svojo idejno zasnovo in prebrala kratek odlomek.

Rdeča nit zgodb je, kar že naslov prikaže, časovno potovanje v takšni ali drugačni obliki.

Andrej je predstavil zgodbo Kava za 1 euro, a Bojan zgodbo Terorist. Za razliko od preostalih avtorjev z območja srbskega in hrvaškega jezika sta mora slovenska avtorja poskrbeti za prevod v hrvaščino in po zagotavljanju urednika, jima je to v veliki meri uspelo.

Književni program: Predstavitev slovenske fantastike s Supernovo, Fanfestom in Besan 5 zbirko

V posebni predstavitvi svežih dejavnosti na slovenski ZF&F sceni sta Bojan Ekselenski in Andrej Ivanuša predstavila kar nekaj stvari, edinstvenih na slovenski sceni.

Fanfest je edini slovenski festival fantazijske književnosti v Sloveniji in se navkljub sorazmerno skromnim sredstvom odvija vsako leto v Celju. Festival ni ljubiteljska manifestacija, temveč dogodek, namenjen predvsem književnikom, ki ustvarjajo fantastiko v vsej njeni idejni širini. Fanfestovi razpisi so vedno tako ali drugače povezani s Celjem. Razlog je silno preprost. Edini javni vir finančnih sredstev za izvedbo festivala je Mestna občina Celje in prav je, da promoviramo svoj domicil.

V letu 2024 je izšla fanfestova zbirka, veličastni zbir dosedanjih fanfestovih razpisov – Celje v vesolju.

Revija Supernova, ki jo izdaja Celjsko literarno društvo od leta 2016, je edina resna revija za fantastiko.

Na kratko sta opisala, kaj se trenutno na področju ZF&F dogaja v Sloveniji.

Bojan Ekselenski je predstavil še regionalno zbirko horor zgodb Besan 5. V zbirki sodelujejo mnogi uveljavljeni in tudi sveži avtorji oz. avtorice iz regije in širše. Zbirka je peta v vrsti, predhodne štiri je izdala založba Slovensko slovo iz Srbije, a zadnja je tik pred izidom kot samozaložniška izdaja Bojana Ekselenski, ki se v njej udinja tudi v vlogi enega od avtorjev. Še na tem mestu bi se rad zahvalil Snežani Kanački, idejni avtorici projekta Besan.

Razdeljenega je bilo precej promo materiala o društvu, Fanfestu in Supernovi.

Zaključna dirka

Udeležba na regionalnih dogodkih je dobrodošla zaradi utrjevanja vezi s sceno v bližnji regiji. Zlasti Hrvaška je tudi širše z raznovrstnostjo in povezanostjo različnih društev in posameznikov ena najmočnejših držav, kar se tiče organizirane scene ZF&F. Samo v bližini slovenske meje, torej največ dve uri vožnje iz osrednje Slovenije se odvijajo kar štiri splošne konvencije – aprilski Istrakon, majski Sferakon, avgustovski Liburnicon in oktobrski Rikon.

Vsaka od konvencij ima določene poudarke, zato na nobeni ni enako, kot na preostalih. Vsaka od teh konvencij ima najmanj 15 let tradicije, kar priča o odlični organiziranosti scene.

Kaj pa Slovenija?

Poleg dejavnosti Celjskega literarnega društva obstajajo še Na meji nevidnega, slovenski Comic-con, občasno še Grossmannov festival stripa in fantastike (leta 2024 ga ni bilo) in tu in tam prileti še kakšen enkratni dogodek. Slovenija še vedno nima konvencije, kakršna sta Sferakon ali Istrakon. Takšnih prireditev ne more organizirati avtorsko društvo, kot je Celjsko literarno društvo, temveč ljubiteljsko društvo, takšnega pa pri nas nimamo.

 

Foto: Različni avtorji

27. marec 2025: slam prireditev v Špitalu za prjatle

Bojan Ekselenski je bil v okviru Celjskega literanega društva organizator slam prireditve v Špitalu za prjatle, ki se je odvijal na svetovni dan gledališča.

Na prireditvi se je udinjal kot eden od sodnikov.

Prireditev je moderirala uveljavljena moderatorka slam dogodkov, Mojca Frim. V treh krogih so nastopali Eva Kokalj, Dragan Mitić, Nada Tržan-Herman in Marja Škoda.

Za odmore med posameznimi krogi je organzator poskrbel za vrhunski EPP program - črn ekran televizorja.

Po dveh krogih sta se v finale uvrstila Eva Kokalj (pred leti je bila 7. na evropskem prvenstvu) in Dragan Mitić. Nastopala sta z vrhunsko poezijo, vendar vsak s svojim slogom. Tokrat je bil z občuteno ljubezensko poezijo prepričljivejši Dragan Mitić, ki je za zmago, poleg nagrade Celjskega literarnega društva, prejel še izjemni pokal(ček), ročno delo Mojce Frim. Bodite pozorni na slikah!

Posebnosti tega slam tekmovanja sta bili dve:

  • Nastopajočim je bilo, po zaslugi svetovnega dneva gledališča, dovoljeno uporabiti rekvizite.
  • Bralci in bralke so morali v roki držati čarobno palico - da bi očarali sodnike in kasneje publiko.

Foto: Bojan Ekselenski in Memi Pizzulin

Bojan je moderiral dva literarna večera

V torek, 25. 2. in sredo, 26. 2. je Bojan moderiral dva literarna večera. Oba sta bila na nek način povezana. Berite dlje ...

26. 2. 2025 - Celjska kulturnica: Pogovor z Vanjo Tajnšek

Vanja Tajnšek je zanimiva avtorica z obiljem zanimivih in odlično izpeljanih idej. Osrednja "zvezda" večera je bila knjiga "Imenik", zbirka erotične proze. Erotika vedno vnaša nelagodje, kajti v našem svetu je glede spolnosti ogromno predsodkov, travm in sramu. A Vanja je v tematiko zagriznila s sočnostjo, ki ostaja na tej strani spodobnosti. Njena proza je čistokrvna erotika. Mogoče je zanimivo, da je spremno besedo napisala Milena Miklavčič, tako da sta bila predhodni večer v Antiki in ta predstavitev nekako povezana.

Bojan Ekselenski je skrbel za moderiranje, a Mira Gorenšek je brala izbrane zgodbe. Za glasbeno obogatitev so poskrbeli dijaki Glasbene gimnazije Celje (deluje pod okriljem Glasbene šole Celje). Za doživetje tolkal so poskrbeli Ocvirk Voranc, Komloši Dominik, Bračun Gaj pod vodstvom mentorja Boruta Pinterja.

Foto: Lara Rojc

25. 2. 2025 - Knjigarna Antika: Pogovor z Mileno Miklavčič

Molk ni zlato - Tako se je začel literarni večer z Mileno Miklavčič in v uvodu je poudarila, zakj molk vedno NI zlato.

Milena Miklavčič je znana oseba. Posebej se je vtisnila v spomin z znamenito knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače. Konec leta 2024, tik pred 40. slovenskim knjižnim sejmom, je izšla peta knjiga s tem naslovom. Vsaka od teh knjig je dragocena etnološka zbirka, čistokrvni primer t. i. "public science", to je ljudske znanost. Milena se je v svojih knjigah dotaknila vsebin, ki so ostajale za zaprtimi vrati pod plaščem molka. Skozi razgovore z ljudmi, ki so želeli deliti svoje zgodbe, se je dokopala do izredno pomembnih priševanj o naši preteklosti. Pravzaprav gre za priševanja o preteklosti našega vsakdanjega življenja, predvsem intimnih odnosov. Marsikaj zapisanega je šokiralo tudi etnologe in antropologe.

Z MIleno se je pogovarjal Bojan Ekselenski, ki je pogovor napeljal tudi na sodobnost. Milena je namreč tudi znana kolmunistka in piše za različne slovenske medije. Njen slog pisanja in razmišljanja je pravzaprav poziv k zdravemu razumu - k ZKP. V prijetnem vzdušju butične knjigarne Antika so ljubitelji dobre lepe besede doživeli nepozaben večer.

Seveda lahko v Antiki kupite vse njene knjige in si razširite obzorja tudi s področji, ki bi brez njenega entuzijazma ostala v mraku molka.

Foto:

Predstavitev priročnika Proza za vse generacije

8. 1. 2025: Proza za vse generacije

Matej Krajnc je moderiral odlično obiskan literarni večer z Bojanom Ekselenski, ki se je dogajal v Celjski kulturnici v sredo, 8. 1. 2025 ob 18:15. Tema "obdelave" je bil v pičlih 3 mesecih razprodan priročnik Proza za vse generacije.

Poudarek predstavitve je bil na vsebini priročnika, ki je precej drugačen od sorodne slovenske literature. Avtor priročnika, Bojan Ekselenski, je priročnik zastavil - priročniško. Osnovni namen knjige je privlačno in enostavno (a nikakor ne banalno) podajanje osnovnega, kar potrebuje predvsem ljubiteljski pisatelj oz. pisateljica. Med vsebinami je sledeče:

  • Osnovne definicije o proznih zvrsteh
  • Pomen izobraževanja o temi pisanja
  • Kaj je pomembno pri (tehnični) pripravi besedila za različne literarne razpise v Sloveniji
  • Kako spisati CV
  • Kako urediti spletno prisotnost
  • Kako pripraviti predstavitev knjige
  • Kako sploh do knjige (ISBN ipd.)
  • Osnovne opbrtniške veščine za pisanje objavljive proze
  • In še veliko tega ...

Predstavitev je glasbeno popestrila vedno odlična Glasbena šola Celje:

  • Ajda Jakob, violončelo, 3. letnik VGI z mentorico prof.  Anjo Ravnikar Zabukovšek

Foto: Mira Gorenšek

Izšla festivalska zbirka Celje v vesolju

Bojan Ekselenski je financer in sozaložnik zbirke Celje v vesolju. Gre za izbor iz vseh festivalskih razpisov Fanfesta, edinega slovenskega festivala fantazijske književnosti.

Več o zbirki na spletni strani drugega sozaložnika, Celjskega literarnega društva.


Več o tem

Obilne obnove knjig

Velik del Bojanovih knjig je bil deležen prenove elektronske izdaje. Gre za prehod iz ePub 2 na ePub 3, ki ga zahteva nova knjižničarska platforma COBISS Ela. Na novo so urejene in "očiščene" vse knjige sage Vitezi in Čarovniki in v ta namen je tudi na novo postavljena spletna stran.

Vsi se veselimo novih Bojanovih knjižnih podvigov

Seveda pa prenova ni ostala le pri najobsežnejšem slovenskem fantazijskem in obče književnem projektu.

Na novo je urejena tiskana in elektronska izdaja Atlantide.

Na ePub 3 so nadgrajene skoraj vse druge knjige.

Na novo je izdan par zbirke kratkih zgodb:

  • To se lahko zgodi tudi vam
  • To se vam ne bo zgodilo

Obnovljena je pesniška zbirka Poezija magije in mistike, od zdaj brezplačna.

Vse te spremembe bodo počasi prišle na strani s posameznimi knjigami.

Bojan ima rad nenavadnosti, ironijo, satiro in posebej rad sebe riše v vloge, ki mu morda niso pisane na kožo. Njegova misija je preprosta - biti, čeprav v tem ni nobenega visokega sporočila. Seveda pa Bojan ceni satiro, norčavost in včasih čistokrvno ubrisanost.

Želite izvedeti več?