Proza za vse generacije
Vse za obrt pisanja proze
Najpreprostejši način, da se vam predstavi priročnik, je kar uvod, pravzaprav "nutlo" poglavje. Pisanje proze je najprej obrt in šele skozi prakso pisanja in objavljanja postane (ali pa tudi ne) umetnost. Napisati prozno knjigo je vrhunec veščine pisanja proze. V priročniku je vse, kar potrebujete za izdajo svoje lastne knjige. Tudi izkušeni pisatelji in pisateljice boste v priročniku našli marsikaj zanimivega.
0. Uvod v Epizodo II na preprost način
Dobrodošli v posodobljeni in (znatno) razširjeni verziji priročnika Mlada literatura, ki je pravzaprav popolnoma nova knjiga. Tiskana knjiga je izšla leta 2018 pri Celjskem literarnem društvu in je praktično pošla. Obstaja tudi elektronska izdaja, ki je malce počiščena in v njej ni literarnih del osnovnošolske mladine. Odločitev je bila težka, vendar logična. Za dobro mero je v pričujoči izdaji dodano nekaj vsebinskih dodatkov, ki pomembno širijo prvotni koncept. Priročnik je seveda namenjen vsem, starejšim od 12 let, ki želite pisati objavljivo prozo. Slog podajanja je ostal preprost in vsakomur razumljiv, saj je namenjen književnim laikom, torej ljubiteljskim avtorjem in avtoricam. Kdor išče strokovno zahtevnejši vir, se bo moral ozreti po literarno teoretičnih delih in priročnikih uveljavljenih literarnih teoretikov. Avtor tega priročnika je namreč praktik ...
~***~
Skratka, priročnik je vstop v veličastni svet proze vsem med 12 in 112 let starosti. V njem bodo kaj zanimivega našli tudi izkušenejši, saj je način podajanja popolnoma drugačen od večine slovenske priročniške literature za pisanje. Marsikaj zelo praktičnega je prvič ...
Želel sem ljubiteljskim pisateljicam in pisateljem podati svoje izkušnje in predstaviti izzive na poti do objavljivega proznega dela.
V ljubiteljski kulturi je vedno aktualno vprašanje podmladka. Kdaj je pravi trenutek, da se mladi uvedejo v ljubiteljsko kulturo in književnost? Kako jih uvesti? Kako razbijati plašnice? Kako jih usmeriti na pot in ne prestrašiti? Kako ne ubiti želje po razmahu ubesedene domišljije?
Na slovenskem knjižnem trgu je že izšlo nekaj knjižnih del mladih avtoric in avtorjev, ki so s pisanjem začeli v osnovni ali srednji šoli in svoja dela uspešno izdali. Mnoga njihova dela so presenetljivo zrela, a večina kaže večje ali manjše pomanjkanje obrtniških veščin, kar je popolnoma normalno. Te veščine se pridobé z vajo, torej pisanjem in (samo)izobraževanjem. V zadnjem triletju osnovne šole je tisto obdobje, ko se lahko mladi uvedejo v svetišče proznega obrtništva. Takrat je pravi trenutek, da se spodbudi ljubiteljsko pisanje v obliki primerne delavnice. Učinek je multiplikativen.
Ta priročnik je nastal ravno zaradi potreb takšnih delavnic in želje mladih, da bi dobro pisali brez plašnic in »teženja«. Tako bodo kasneje, z dobrimi in zdravimi temelji, če ne bodo vmes nehali pisati, lahko postali kakovostni pisatelji/-ce ali pa to znanje uporabili v vsakdanjosti.
Pomembna opomba!
Vsi primeri v knjigi so avtorsko delo Bojana Ekselenski.
Te primere lahko uporabite za iztočnico svojih literarnih del brez omejitev.
Še na pomembna opomba!
V tiskani izdaji bo ekskluzivna spremna beseda Mateja Krajnca.
Tako je padla ideja za projekt Mlada literatura.
V šolskem letu 2017/18 smo ga izvajali kot pilotni projekt v organizaciji Celjskega literarnega društva. Krstna izvedba, poleg zbranih del udeleženk in udeležencev, je prinesla tudi ta temeljni priročnik.
Pilotni projekt se je izvajal na dveh celjskih osnovnih šolah - III. Osnovni šoli in Osnovni šoli Lava s podporo vodstva obeh šol. Osnovni namen projekta je usposobiti učenke in učence zadnjega triletja osnovne šole za pisanje objavljive proze. S tem želimo vzbuditi ljubezen do pripovedovanja in posledično branja zgodb. Za pisanje objavljive proze je prvenstveno potrebno poznavanje osnovnih pisateljskih (obrtniških) orodij.
Izvedba je potekala v obliki mesečnih srečanj, kjer sem s pomočjo diaprojekcij in delovnega gradiva podal osnove osnov uporabe temeljnih literarnih orodij. Mladim sem na preprost in razumljiv način predal temelje pisanja proze od ideje do prvopisa (ta izraz dr. Andreja Blatnika lepo nadomešča besedo rokopis). Načrtno sem se izognil teoretičnim podrobnostim, ki niso nujno potrebne na poti do objavljive proze. Mladi so z delavnico dobili odlično osnovo za nadaljnji vsestranski literarni razvoj.
V glavnem delu knjižice so navodila za uporabo pisateljskih orodij. Nomenklaturo sem se trudil ohraniti priljudno, preprosto in razumljivo. Skozi prakso sem ugotovil, da je žanrska zvrst nepomembna, šteje le pripovedovanje zgodbe na način, da bi jo ljudje radi v čim večjem številu brali in jo priporočali še drugim.
Priročnik pred vami vam ne poskuša nakladati o tem, kaj je in kaj ni ta ali ona književnost. Namen vsebine je čisto priročniški, saj vam želi na preprost način pokazati pot od ideje do objavljivega proznega dela.
Vaši pisateljski izdelki morajo najprej postati obrtniško užitni in do tega cilja vas čaka ogromno vaje. Pisateljevanje je kot šport – ni rezultata brez vaje. Ta knjiga je samo eden od uvodnih, temeljnih korakov dolge, a lepe in zabavne poti do obrtniško korektnega proznega dela.
O pisanju objavljive in berljive proze se ne pride z branjem knjig o pisanju, temveč s pisanjem zgodb.
V slovenskem jeziku je malo pisateljske priročniške literature v zaokroženi priljudni obliki. Naj ostane enostavno: Pisanje proze za vse generacije je obsežna vsebinska nadgradnja izvirnika in prinaša način podajanja vsebin, prilagojen ogromni množici ljudi, ki želijo nekaj povedati in to na primeren način deliti z drugimi.
Celjsko literarno društvo poskuša s svojima revijama Vsesledje in Supernova pokrivati vse vrste književnosti, brez žanrskih plašnic.
Ni slabih in dobrih žanrov, temveč so samo slabo in dobro napisane pripovedi.
Nadgradnja izvirnega priročnika je namenjena vam, da boste na dobri strani napisanega.
Na koncu je seznam nekaterih uporabnih virov in literature, ki služijo kot izhodišče za nadaljnji osebni literarni razvoj.
Zakaj nikjer ne omenjam umetniška ali vrhunska proza?
Umetnost se gradi v zrelosti in razvija se samo skozi pisateljsko prakso.
Naslednje pravilo je še kako veljavno:
Naprej morate postati mojster obrtniških pravil pisanja proze. Šele potem, ko jih vrhunsko izmojstrujete, lahko začnete (ali pa tudi ne) upati o umetniškem vtisu.
Vsekakor ne pišite zato, da bi vam priznali status umetnika. Pišite, ker radi pripovedujete zgodbe in uživate, da z njimi razveseljujete tudi druge. Objavljanje je pisanje za druge, tega nikoli ne odmislite. Če pišete zgolj zase, tega ni treba objaviti.
Vsekakor vas vabim, da se najprej seznanite s temeljnimi elementi berljive žanrske proze.
~***~
Mogoče naj opozorim na še en pomemben, čeprav večkrat spregledan moment.
S pisateljskimi ambicijami si širite obzorja tudi z branjem različne literature. Ne samo leposlovja, tudi kaj poljudnoznanstvenega vzemite v roke, da ne omenjam periodike. Splošna razgledanost je pravzaprav osnova pisateljevanja. Vsi priročniki in delavnice o pisanju izzvenijo v prazno, če nimate bralne kilometrine. Dobri avtorji izstopajo tudi po svoji bralni širini. Če pišete kriminalke, ne berite samo kriminalk, temveč bodite bralni vsejed.
~***~
Bojan Ekselenski
nekega pretoplega aprilskega dne 2024
Še ena pomembna opomba!
Kakovostno delo se prepozna z literarnoteoretičnim aparatom.
Vrhunsko umetnino pa iz nabora kakovostnih del izbere čas.
Obrtniške slaščice priročnika - povzetek kazalnika
- Zahvale
- 0. Uvod v Epizodo II na preprost način
- 1. Vrste proznih del
1.1. Goveja župca ali gurmanski presežnik?
1.2. Ceh proznih gradbenikov
1.3. Pisani svet proznih del
1.4. Zaključnik o proznih zvrsteh
1.5. Hitri tečaj metričnih definicij
1.6. Priprava besedila za objavo - 2. Obrt in umetnost niso igrače za besedne nergače
2.1. Uvodno nakladanje
2.2. Preden začnete tipkati
2.3. Uvertura ni kuvertura
2.4. Okus po začetku
2.5. Pekel definicij - 3. Bog odpušča grehe, neumnosti pa ne
3.1. Grehi in grešniki
3.2. Zaključna nota vedežnika - 4. Orodjarna obrtniške delavnice
4.1. 23 poti do neuspeha na poti do nesmrtnosti
4.2. Nadaljujmo z uvodom v orodjarno
4.3. Esej o tristopenjski gradnji pripovedi
4.4. Volje bralcev in bralk ne uničujte z opisovanjem
4.5. Okraševanje besedila
4.6. Vkomponirajte vsa čutila - senzorični jezik
4.7. Liki niso likovna umetnost
4.8. Tempo in melodija
4.9. Dialogi so gorivo pripovedi
4.10. Ne pripoveduj, temveč pokaži
4.11. Finomehanično poliranje - 5. Podporne veščine z nasveti
5. 1. Vse za vaš pisateljski blagor
5.2. Avtorska spletna stran
5.3. Pasti priprave CV (avtorske biografije)
5.4. Finale - Predstavitev knjige v desetih slikah - 6. Zadnja končna beseda z dodatki
- 7. Spremna beseda Mateja Krajnca (samo tiskana izdaja)
Malce pravega "štafa" za pokušino
1.3. Pisani svet proznih del
Najprej se bomo posvetili vrstam proznih del. Zanje ste zagotovo slišali.
Slovenska (in ne samo slovenska, da ne bo pomote) literarna stroka se pri definicijah osredotoča na vsebinske kategorije in se ne ukvarja z metričnimi kategorijami (o metričnih kategorijah kasneje). Literatura pač ni metrična znanost. Literarna teorija je o vrstah proznih del rekla skoraj vse.
Kar se tiče vas (in tudi mene), je literarna teorija o vrstah proznih del rekla praktično vse. Na koncu, med viri in literaturo je seznam nekaj virov o tem. Dobro se je o tem vsaj osnovno izobraziti.
Zavedajte se, če želite prebrati vse o tem, ne boste nikoli začeli pisati.
Za vaše potrebe je dovolj nekaj osnovnih obrisov, toliko, da veste, kaj so posamezne prozne zvrsti in kaj je zanje značilno s stališča avtorja/-ice.
V grobem prozna dela delimo na:
- Kratka
- Dolga
Posvetili se bomo temeljnim značilnostim obeh vrst proze.
~***~
1.3.1. Potovanje po stezah kratke proze
Praktično vse slovenske literarne revije sprejemajo kratko prozo. Razpisi za kaj daljšega od 20.000 znakov s presledki so precej redki. Torej naj vam bodo razpisi za kratko prozo prvi fokus.
Zakaj?
Skozi objave v različnih revijah (tiskanih in spletnih) boste pridobili prepotrebne praktične izkušnje. Literarne revije so:
- Profesionalne, ki imajo listek s ceno in ustvarjajo jih pri izdajatelju revije zaposleni uredniki, lektorice in drugi.
- Polprofesionalne, tudi te imajo listek s ceno (urednice, lektorji in drugi niso zaposleni pri izdajatelju revije, oziroma si rezine kruha in žlice svinjske masti prislužijo z drugim delom).
- Brezplačne revije (status urednikov, lektoric in drugih ni pomemben, običajno gre za ljudi, ki si kruh režejo v drugih okoljih).
Vsaka od revij pridobiva prozna dela na dva načina:
- Preko razpisov (tematskih, prostih ali mešanih), ki so stalni ali občasni.
- Preko poziva avtoricam in avtorjem, katerih kakovost je (pri)znana in uredništvo smatra, da lahko prinesejo reviji ustrezno literarno kakovost in prispevajo svojo prepoznavnost v žanru/-ih, kamor sodi revija.
Nekatere revije zahtevajo, da se za določen čas odpoveste avtorskim pravicam (v tem času ne morete objavljenega dela objaviti v drugi publikaciji). Mnoge nimajo teh zahtev. Nekatere so občutljive glede prve objave. Sprejemajo samo še neobjavljena dela. Vsekakor se pred pošiljanjem na razpis pozanimate, kako je s tem.
Vsak začetnik/-ca naj za svoj napredek začne z odzivom na razpise literarnih revij in druge literarne razpise.
Razpisi so lahko tematski ali prosti.
Vsak razpisovalec običajno v razpisnih pogojih poda svoje zahteve:
- Maksimalni obseg proznega dela, ki ga izrazi v številu znakov z ali brez presledkov. Nekateri razpisovalci omenjajo standardne besede (zlasti angleško govorno področje).
- Vrsto in velikost pisave (običajno Times New Roman, tudi Ariel, velikost 10, 11 ali 12 pt, ponekod Courier New 12 pt).
- Presledek med vrsticami (običajno dvojni, lahko tudi ena in pol) in morebitni zamik prve vrstice.
- Format lista (običajno A4 s standardnimi robovi 2,5 cm).
- Seznam podatkov, ki jih mora navesti avtor(-ica).
- Način pošiljanja (zlasti, če gre za nagradni razpis, ki zahteva anonimizacijo besedil).
Če želite sploh priti v obzir za izbor, se morate do zadnje podrobnosti držati navodil uredništva. V nekaterih uredništvih vse prispevke, ki se ne držijo oblikovalskih smernic razpisa, brez debate zavržejo.
~***~
1.3.1.2. Naveličan sem zavrnitev
Zavrnitev na razpisih je precej normalen pojav. Vsakdo, ki se ukvarja s pisanjem, mora pojesti porcijo žgancev z okusom zavrnitve. Z zavrnitvijo se je treba soočiti pogumno in brez točenja solz. Začetniki/-ce pogosto mislijo, da so s svojimi prvimi koraki že vrhunski mojstri. Če so obiskovali kakšno delavnico pisanja, pa sploh mislijo, da ljudje že v vrsti čakajo na njihovo pisanje.
Mogoče vas ni »pokopala« kakovost proze, temveč so lahko vzroki zavrnitve naslednji:
- Pregrešili ste se zoper enega ali več razpisnih pogojev.
- Vsebina pripovedi se ne sklada z razpisano temo.
- Enostavno vas uredništvo ni prepoznalo kot dovolj kakovostnega, oziroma ste se znašli v premočni konkurenci.
- Pač imate smolo. Vaše delo je objavljivo, a vas je komisija zavrnila zaradi svojih vatlov. Tudi to se (pogosto) dogaja.
Kaj boste storili?
Če mislite zalučati koruzo v puško, potem vam ni treba brati nadaljevanja.
Če ste od uredništva dobili kakšen odziv, recimo priporočilo za ureditev, ki bo omogočala objavljivost, ga upoštevajte kot koristno porcijo pisateljskih žgancev. Vsekakor v uredništvo ne vrtajte glede vzrokov, ali, bog ne daj, da bi uredništvu brali levite, kako nimajo pojma.
- Ne pošiljajte istega dela sočasno na več razpisov.
- Pred pošiljanjem dajte svoje delo komu v branje in upoštevajte njegove (njene) opombe.
- Pošiljajte samo izpiljeno in dobro uležano delo.
~***~
Vsekakor pišite različne zgodbe. Nikakor se ne lotite pisanja za razpis tik pred zdajci, saj je velika verjetnost, da boste poslali (slab) polizdelek. Večajte svoj portfelj, da imate pripravljena dela za različne razpise. Z večanjem vsebinskega nabora si boste povečali možnosti za objave.
~***~
Pomemben element je tudi spletna prisotnost, ki je odličen promocijski kanal za vaše pisanje.
O spletni prisotnosti temeljito v posebnem poglavju.
Pomnite:
»Kamen na kamen palača,
Zrno na zrno pogača.«
~***~
Ključna beseda učinkovite kratke proze:
- Besedna racionalizacija.
Kot mi je rekel ugledni pisatelj in teoretik, prof. dr. Zoran Živković:
»Amputacija odvečnih besed fizično ne boli.«
~***~
1.3.2. Vrste kratke proze
Najprej se bomo podali na minsko polje kratke proze, ki je vodilna oblika proznega izražanja. Literarna teorija pozna več vrst kratke proze, največkrat se uporablja termin kratka zgodba, kar je precej generaliziran izraz. Proze na 2 straneh ne moremo enačiti z zgodbo na 30 straneh, čeprav sta obe kratka proza. Anglosaksonski viri so stvar rešili pragmatično – prozne zvrsti so umestili glede na dolžino besedila, ki jo izražajo v številu besed. O tem lahko berete v priročniku Mlada literatura. Tu je, samo za vas, obnova vrst proze:
- Mikroproza (do 1 stran)
- Črtica / miniatura / razglednica (short short story, flash fiction) – do 1.000 besed (do 4 standardne strani).
- Kratka zgodba (short story) – običajno do 7.500 besed (4 – 30 strani).
- Zgodba (novelette) – običajno med 7500 in 17.500 besed (30 – 70 strani)
Zlasti pri obsegu proze do 1000 besed se je razvilo ogromno različnih vrst kratkih literarnih kanapejčkov.
~***~
Kratka zgodba je jedrnata oblika pripovedne in deskriptivne prozne fikcije. Vsebuje tradicionalne elemente dramske strukture. Naštejmo jih:
- Ekspozicijo (uvedba dogajanja, stanja stvari in likov),
- Zaplet (dogodek, ki uvaja konflikt), ki z akcijo pripelje do krize (odločilni trenutek za like) in vrhunec
- Razrešitev (točka, ko se konflikt razreši in vzpostavi končno stanje).
~***~
1.3.2.1. Črtica / miniatura / razglednica
Črtice ali nekatere sodobne kratke zgodbe včasih nimajo ekspozicije in se začnejo brez uvoda, kar sredi napredovanja do vrhunca. Gre nekako za izvedbo in medias res (v sredino stvari). Vsekakor imajo zapleti kratkih zgodb vrhunec s krizo ali prelomnico in zaključke, ki so lahko dokončni ali odprti.
Dvoumnost se udejanji s pomočjo konca, karakterizacije ali dolžine. Kot pri vsaki umetniški obliki ni neke jasne definicije izvedbe ali predpisanega standarda.
Primer sličice ali prozne razglednice:
Hipokrat
Pacientov nikakor noče zmanjkati. Zagotovo je v to zanikrno vas iz blata in trsja prišla polovica Afrike. A Hipokratova prisega ne dela razlik.
Starejši ženski, mogoče niti ni tako stara, sem očistil in povil razjede. Njene hvaležne oči so poplačale moj trud.
Med enim in drugim revežem stopim v senco košatega drevesa. Naenkrat me prešine. Kaj vraga počnem tu?
Stresem z glavo. Za hip sem zadremal. Esesovska kapa je padla na tla. Kurt je zakašljal. »Josef!« Aha, naj se predstavim - Sem Josef, Josef Mengele, vaš osebni zdravnik.
V okvirju je prozna razglednica Hipokrat. Za primer ...
Naj vam podam še dodatni vidik najkrajše oblike proznega izražanja. Ravno na kratkem se boste dolgo zadržali.
V Mladi literaturi smo zapisali, da črtica kratko in zgoščeno pripoveduje o enem samem dogodku ali drobnem doživetju in je navadno brez prave zgodbe. Že ime, črtica, pove, da ne gre za sliko, temveč drobec, torej, uganili ste, črtico, ki je sestavina slike (življenja).
Večkrat prikaže le čustveno razpoloženje lika ob tem dogodku. Črtica je osebno obarvana zgodba, kjer se avtor običajno ne posveti natančnemu zaporedju dogajanja, temveč se poigra s čustvenimi impresijami lika. Razpoloženje skuša prenesti na bralca in temu je podrejen slog podajanja okolja dogodka. V črtici imamo običajno en sam lik in še tega ne razvijemo, temveč prikažemo zgolj njegov odtis. Mnoge črtice so prvoosebne in so lahko zelo intimne.
~***~
1.3.2.2. Kratka zgodba
Kratka zgodba je od črtice (razglednice, miniature, ...) malce daljša oblika proznega izražanja, z več oblikovnimi elementi.
Kratke zgodbe obsegajo približno 1000 do 7500 besed (6000 – 45.000 znakov), čeprav, pri nas, po izkušnjah sodeč, prevladujejo besedila obsega nekako do 15.000 znakov. Zaradi svoje dolžine (kratkosti?) je pripoved v kratki zgodbi zgoščena, običajno se osredotoča le na en dogodek s prgiščem likov, pri čemer je le eden izpostavljen (glavni lik). Kratka zgodba je samostojna pripoved. Več vsebinsko povezanih zgodb se imenuje zaporedje ali zbirka zgodb. Kratke zgodbe so običajno objavljene v revijah, antologijah ali že prej omenjenih zbirkah.
Kratka zgodba nima poglavij in posebnega razvoja likov. V zgodbi je malo likov in večinoma so samo bežno zarisani. Kako jih bo bralec doživljal, je odvisno od vaše veščine. Nekateri avtorji so sposobni značilnosti likov podati zgolj v kratkih stavkih.
Udeleženci delavnic običajno debelo gledajo, ko morajo nekoga opisati v enem ali dveh stavkih. Običajne »žrtve« takšne vaje zgoščenega opisa so drugi udeleženci delavnice.
~***~
Glede zapleta se, po izkušnjah sodeč, srečujemo z dvema vrstama kratke proze:
- Pripovedi v slogu »zgodbe, ki jih piše življenje«
- Pripovedi z »ostrim« zaključnim prelomom.
Kaj dobimo pri t. i. »zgodbah, ki jih piše življenje«?
Gre za prigodo iz življenja lika, ki je eden od povprečnih prebivalcev naše realnosti. Ta lik v ničemer ne izstopa, nima nekih posebnih sposobnosti, niti slabosti, je sivo povprečje, torej nekakšna siva miška, z njim/njo se bralec zlahka (samo)identificira. Zgodba popisuje dogodek, ki bi se lahko zgodil vsakomur od nas. Zaplet ne prinaša nobenega vznemirjenja, pričakovanja bralca se iztečejo v coni udobja predvidljivega. Mnogo pripovedi gradi na primeseh humornosti. V načinu podajanja ima precej podobnosti s klasično povestjo.
Kako pa stvari stojijo pri zgodbi z »ostrim« prelomom?
Običajno gre za podajanje drobtinic, ki nakazujejo nekaj nenavadnega, nevsakdanjega, vendar možnega. Vrhunec je običajno tik pred nepričakovanim in večkrat tudi šokantnim zaključkom.
Ta vrsta zgodbe pusti močan vtis, vendar ob nespretni izvedbi pusti bralce brez tistega »vau« občutka.
Kratke zgodbe so prvoosebne ali tretjeosebne pripovedi. Prvoosebne so intimnejše, bralec/-ka se lažje identificira z likom, a je vodenje takšne pripovedi zahtevnejše, saj od avtorja/-ice zahteva večjo pozornost pri tempiranju poteka pripovedi. Tretjeosebna sicer malce manj zahtevna, a se ob malce nespretni izvedbi zlahka izgubi v neučinkovitosti, saj ne pride do (nujnega) identificiranja z glavnim likom.
~***~
1.3.2.3. Zgodba (Novelette) in povest
Zgodba je malce daljša izvedba kratke zgodbe in se od nje loči predvsem po tem, da je, uganili ste, daljša. Večji obseg daje avtorju/-ici možnost obravnave obsežnejšega dogodka, oziroma zaporedje povezanih kratkih dogodkov. Večji obseg dela omogoča tudi preprost razvoj glavnega lika.
V slovenski periodiki se ta vrsta proze pojavi redkokdaj, saj gre za literarna dela z več kot 45.000 znakov (7500 besed). Uredniki/-ce radi potarnajo nad dolžino, ko pride na razpis brez omejitve obsega kaj tako dolgega.
Zgodbi sorodna vrsta proze je povest v klasičnem pomenu besede. V slovenski književnosti se je povest pojavila v 19. stoletju.
Gre za daljše (nekako srednje dolgo) prozno delo. Opisuje predvsem dogodke, kjer nastopa več oseb, vendar pa pisatelja zanima glavni lik, redkeje še kdo zraven. V življenja teh oseb se ne poglablja. Tudi okolje nima posebnega pomena, saj je vsa pripoved usmerjena na samo zgodbo. Povest je napisana preprosto in nazorno. Konec je predvidljiv in navadno srečen. Povest je bila prvotno namenjena preprostemu človeku. Sama zgodba ga največkrat kratkočasi in mu večkrat ponudi moralno etični nauk. Avtor/-ica to običajno doseže s ponazoritvijo neke misli z zgledom iz življenja, nakar z zgodbo dokaže predvideno moralno jedro. Po vsebini so povesti zelo različne.
Tipični predstavnik povesti je Martin Krpan (Fran Levstik). Občasno so ta dela deležna tudi tiskane in/ali ilustrirane izdaje, kot je primer s prej omenjenim Martinom Krpanom. Knjiga v ponatisu iz leta 1971 ima 62 strani, torej gre za precej tanko knjižico. Danes so tiskane izdaje povesti precej redke, so pa lahko hvaležna oblika za izdajo v e-knjige.
O knjigi
O tiskani izdaji
Tiskana izdaja je tu, ekskluzivno s spremno besedo Mateja Krajnca. Knjiga je v barvah, a je cenovno v normalnih okvirih. Odločitev za barvni tisk je padla zaradi estetike. Knjiga v barvah izpade resno, profesionalno in je v praksi tudi pregledna. Nekatere stvari lahko poudarijo samo barve.
Zahvala za sofinanciranje tiskane izdaje: Mestna občina Celje.
Avtor: Bojan Ekselenski
Naslov: Proza za vse generacije : vse za obrt
pisanja proze : naj ostane enostavno / Bojan Ekselenski
; [spremna beseda Matej Krajnc ; avtorstvo primerov v
knjigi Bojan Ekselenski]
Vrsta gradiva: priročnik
Ciljna skupina: neleposlovje za odrasle
Jezik: slovenski
Leto: 2024
Izdaja: 1. tiskana izd.
Založništvo in izdelava V Celju : samozal. B. Ekselenski,
Grafika Gracer d. o. o. 2024
Fizični opis: Broširana 165x235 mm, 220 strani, barvno : ilustr.
Zbirka: Vedež / B. Ekselenski
ISBN: 978-961-96728-9-1 : 19,00 EUR
Dražilniki in dodatki
V ePub 3 najdete obilni dražilnik z dodatki, ki vas bo zagotovo napeljal, da si nabavite svoj izvod knjige.
Nakup knjige
Ob nakupu (ali prednaročilu) tiskane knjige dobite tudi QR kodo za nalaganje e-knjige formata ePub3.
O elektronski izdaji
Za novo knjižnično platformo za izposojo knjig COBISS Ela je bila pripravljena ePub 3 izdaja. Knjiga je v elektronski verziji izšla leta 2024 in je omogočeno branje na vseh ePub bralnikih.
V e-knjigi je ekskluzivno dodana kratka zgodba Bojana Ekselenski: Pokvarjeni prazniki kot primer, kršenja pravil pisanja v službi pripovedi.
Avtor: Bojan Ekselenski
Naslov: Proza za vse generacije [Elektronski vir] : vse za obrt pisanja proze : naj ostane enostavno / Bojan Ekselenski
Vrsta gradiva: priročnik
Ciljna skupina: neleposlovje za odrasle
Jezik: slovenski
Leto: 2024
Izdaja: 1. elektronska izd.
Založništvo in izdelava V Celju : samozal. B. Ekselenski, 2024
Fizični opis: 1 spletni vir (1 datoteka ePUB) : ilustr.
Zbirka: Vedež / B. Ekselenski
Značilnosti elektronskega vira: E-knjiga
ISBN: 978-961-96728-5-3 (ePUB) : 9,90 EUR
Želite izvedeti več?