Atlantida: Na sledi

Predgovor za Krog

Kraljestva Kroga je pred dnevi že tisoč sedemsto dvainpetdesetič praznovalo obletnico Velikega pokola. Toliko let je minilo od hude stiske, ko je v skladu z izročilom strahotna Atlantida iz senc Deve'uta iz čiste zlobe skoraj izbrisala veličastni Krog. V tem času hudih preizkušenj je Re izkušal trdnost vere v harmonični red. Prišle so velikanske Apepove zveri in s strašno magijo upepeljevale svetove borcev za svobodo. Mitski junaki Kroga so z velikimi napori in žrtvami, tudi s pomočjo Rajeve magije, uničili Deve'utske duhove.

Re je še zadnjič posegel s svojo magijo.

Vsemogočna magija je po zmagi izginila v Ozirisovem naročju in povrnila se je na nebeške dvore Šališe.

Knjige iz teh legendarnih časov omenjajo pobeglo kraljico, ki se je, z vodstvom Izidinega duha, izmuznila iz pasti demonskega Deve'uta. Strašna Klea'ona, utelešenje Apepa, je s strupom uničila Rajev duh in Atlantido za vekomaj pahnila v črnino Deve'uta. Šu in Nut sta se obrnila stran. Tef'nut je zajokala. Rajeva volja se je izpolnila, ko je roka Rejevega bae (duh) Atlantidi odnesel izvor vsečasne protonijske magije. Protonij je postal del legend, a Atlantidi so se zaprle poti med sijajne zvezde. Vsi bogovi Hem'Netera so zapečatili sarkofag Barat'theo pod vesoljno lučjo in vanj zaprli smrtonosni strup Atlantide. Nu'ut je objela vesoljno nebo in iz njega izbrisala spomine o Apepovi pojedini. je

Nekdanji sijaj, ki zapadel je v greh napuha, postal Apepova dežela mrtvih, kjer bivajo duhovi ukletih pokojnikov. Krog je na tej strani vrat Deve'uta, a Apepovo kraljestvo je na drugi strani. Pomnite to!

Ozirisov in Izidin sin je ob vstajenju Apepa zaradi strašne herezije v službi zanikanja Rajeve volje izginil iz vesolja. Samo najsvetejši vedo, kje biva njegov duh, a nihče ne more najti poti skozi strašni Apepov kaos. Rajev testament omenja njegovo vrnitev, ko se bo vzdignil plamen Starodavnih in grozil s požigom zvezd. Obljubljene so zvezde. Vse do tedaj ...

O junaškem rojstvu
Irah Alianad, kralj Thebela

O komaj prepoznavnih ostankih na nekaterih mejnih svetovih se prerekajo vse glavne akademske ustanove Kroga. Noben ostanek ne predstavlja splošno veljavnega in predvsem jasnega dokaza o obstoju nepredstavljivo mogočnega galaktičnega cesarstva iz legend davnih dni. V najboljšem primeru je vsaka najdba prinesla samo dodatna ugibanja in prerekanja.

Atlantida ni del resnih zgodovinskih razprav, temveč je osrednja tema mitologije. Zadnja stoletja vsaka najdba, starejša od tisoč sedemsto petdeset let, vzbudi špekulacije senzacij željnih raziskovalcev. Akademska javnost takšne samorastnike, skupaj z njihovimi atlantidskimi teorijami, takoj diskreditira in trajno odstrani iz svojih vrst. Za pojasnjevanje arheoloških najdišč so vedno zadoščale manj veličastne teorije. Običajno je šlo brez Atlantide in njene mitološke fantastičnosti.

A vladajoči potrebujejo svoj mitološki začetek. S tem lažje upravičujejo svojo oblast in ustroj sveta, ki mu vladajo. To je pomembno še zlasti zdaj, ko se, v zanosu širjenja vpliva Kroga, rojeva še nekaj kraljestev. V podzavesti ljudskih množic je Atlantida raj, iz katerega so prišli in kamor se bodo vrnili v posmrtnosti. Atlantida je mit, ki utemeljuje stabilno vladavino dinastij in jim daje avtoriteto večnega Zbora Deveterica (Death'Neteru).

 

Uvod v ločitev mitologije od zgodovine
Aldan Trandis, Akademija za mitološke študije, Ozirisova univerza na Oliandi (Adamah)

 

Na sledi Atlantide

Ralp Eor je kapitan trgovske in občasno raziskovalne ladje Ghimar. Tako lahko združi svojo ljubezen do lagodja premožnega častnika s strastjo za iskanjem neznanega. Najraje se loteva izzivov zunaj urejenega vesolja Kroga. V globinah proti Leči se vedno najde možnost odličnega zaslužka in občasnega koščka slave za božanje lastnega ega. Tokrat so ga prvič povabili v družbo najvišjih direktorjev Biroja. Verjetno gre za resno stvar v Adamaškem nacionalnem interesu. Počastili so ga z najvišjo konferenčno dvorano, od koder se je razprostiral kičasto čudovit razgled na glavni Adamahov kozmodrom.

Srečal se je s strogim pogledom regenta princa Aurisa Bet Kaladskega. Drugi v vrsti za prestol je že od polnoletnosti pokrovitelj Biroja. S tem je kraljeva hiša poudarjala svojo privrženost naporom te častitljive ustanove s poreklom komaj stoletje po ustoličenju prve kraljice Adamaha.

Aurisova prisotnost na sestanku je predstoječi zadevi dajala izjemno pomembnost in verjetno izjemno nevarnost. Levo in desno so sedeli sivolasi možje in žene v togih uradnih uniformah Generalne uprave Biroja za galaktično trgovino in raziskave. Nad njimi je lebdel holovid znanega dela galaksije. Najmočneje je sijalo belo polje, njihov domači Krog. Z malce manj beline je označeno raziskano vesolje, a sivina je predstavljala (skoraj) neraziskano. In ta je še vedno prevladovala, navkljub stoletjem Kroga.

Namestnik direktorja Biroja Udi Yats se je spogledal z regentom, ki je samo prikimal in tako odobril začetek sestanka. Ralp se je med temi motrečimi glavarji in glavarkami počutil precej razgaljeno. Udi se je poigral po tipkovnici in zasijala je točka v globoki sivini:

»Kapitan Eor, vas smo poklicali, ker imate osupljivo zbirko izkušenj zunaj udomačenega vesolja. Bom kar prešel na bistvo. Odločili smo se za postavitev svetilnika na drugem robu galaktične leče.«

Ralp je prikimal:

»Kaj ni to malce pretirano tvegano? Verjetno je še precej neraziskanega vesolja na varni strani Leče.«

Udi se je spogledal z regentom:

»O varnem vesolju, kot mu vi pravite, nimamo nobenih navigacijskih podatkov, a za točko na drugi strani jih imamo. Z vami bo šla Antrea Relwad, odlična strokovnjakinja za zgodovino Atlantide, kot mistiki pravijo neraziskani prazgodovini pred časom Kroga.«

Ralp mu je segel v besedo:

»Atlantida? Kaj imata skupnega romantična mitologija in raziskovalna misija na drugo stran Leče?« in se kislo nasmehnil. »Tudi do mene so prišle njene,« je naredil premor, kot bi iskal primerne besede, »osupljive ideje.«

Udi ga je pomiril:

»Takoj razčistimo, da boste vedeli, pri čem ste. Gospodična Antrea si je z zagovarjanjem romantične mitologije onemogočila obetajočo akademsko kariero. A njena vrednost ni akademske narave in ni neposredno povezana z,« in je naredil droben premor, »blodnjami o Atlantidi. Pozornost si je zaslužila s praktičnimi aplikacijami v zvezi z navigacijskimi izzivi zunaj Kroga. Poleg tega je slučajno rojena pod srečno zvezdo, saj ima podporo samega vrha kraljeve hiše Adamaha. Svojo, sprva precej neresno mitološko špekulacijo, je dokončala v uporabno formo, ki lahko pripelje do svetilnika,« se je spogledal z regentom, ki je kratko prikimal in zaključil. »Vsaj tako so prepričani radodarni donatorji misije. Veste, smisel svetilnika je dobiček.«

Ralp je dvignil obrvi. Suhljati mož se je spogledal s prisotnimi visokimi uradniki in regent je znova prikimal, Udi je birokratsko dolgočasno nadaljeval:

»Razčistimo tukaj, med nami,« se je z vsemi spogledal, »Vsi v tej dvorani menimo, da je Atlantida stvar mitologije. V najboljšem primeru gre za pretiravanje, kar je značilno za mitološki pogled na vesolje. Nihče od odgovornih v Biroju ne jemlje resno idej o nekakšnem Atlantidskem galaktičnem imperiju. Antreji pa zaradi njenih čisto praktičnih izsledkov zlahka spregledamo njeno neuravnovešeno navdušenje nad mitologijo. Razvozlala je stare navigacijske podatke, datirane pred časi Kroga. Vi ste,« uperi v kapitana prst, »med vsemi pogodbenimi kapitani Biroja najbolj izkušeni in usposobljeni za njihovo praktično apliciranje. Za pot, ki bi vam verjetno brez njenih aplikacij pobrala nekaj let, boste porabili največ standardno leto dobro plačanega časa.«

Ralp je oprezno prikimal.

Udi je zožil pogled in pokazal senco čustev:

»Vsaj tako mislijo donatorji odprave,« in znova nadaljuje z birokratsko zdolgočasenostjo. »Uporabili boste Antrejino znanje in ji pomagali v primeru najdb arheoloških artefaktov,« in hladno pribije. »Čeprav tako daleč od Kroga ne bo nobenih artefaktov. Plačnik je pri tem vztrajal, zato smo ji pripravljeni ugoditi.«

Ralp je nagrbančil čelo:

»Naj bom varuška iskalki mitov? Zaljubljenci v mitologijo najdejo v vsakem kamnu artefakt Atlantide. Od kdaj je mitologija v pristojnosti tako resne institucije, kot je Biro? Se po novem poslovna politika uklanja mitološki zgodbi o Rejevem testamentu? Versko besedilo sodi v Rejev tempelj in ne v tukajšnje pisarne. Kaj,« a je misel prekinil prišlek strogih potez. Vsi so skočili na noge in se priklonili. Ralp se je sunkovito priklonil in ponižno izdavil:

»Vaše veličanstvo.«

Pharon III Bet Kaladski, kralj Adamaha, jim je namignil in vsi so se urno posedli in čakali na kraljeve besede. V prostorih Biroja se še nikoli ni zgodil kraljev obisk.

»Dragi člani uprave, dragi Auris in seveda spoštovani kapitan Eor, marsikaj smo pustili v prahu preteklosti,« in na mizo je vrgel pas z nenavadno napravo, »Kot je ta protonijska napravica,« in s tem neposredno ogovoril Ralpa. »Gospod Eor potrebuje malce zgodovinskega nauka, da bo lažje vse skupaj zložil v logični kontekst. Dinastija ima že od začetkov Kroga naziv Kaladska. Zakaj?« jih je premeril. Udi je ponižno odvrnil:

»Tako želite uveljaviti svoje legendarno poreklo. Kaladija je kraj legendarne preteklosti. Vsaka dinastija svojo vladavino opravičuje z božjim poreklom v meglicah mitološke prazgodovine.«

Kralj se je gromko zarežal:

»Pa kaj še! Kar je za uradno zgodovino legenda, je zame in mojega naslednika družinsko nasledstvo, ki ga dosledno negujemo. Moja daljna prednica, Betinija Kaladska, napol mitološka začetnica tega, čemur pravite Krog, je resnična oseba in izhaja iz Kaladije. Sem je prišla kot zaupnica zadnjega kralja Kaladije, Harolda Kaladskega.« Vsi so se presenečeno spogledovali. Kralj je mirno nadaljeval:

»V Genesikumu in Uvodu v Rejev testament berete o natanko tem Haroldu,« in je pomirjujoče dodal. »Okoliščine so nas prisilile, da smo zgodovino izbrisali iz zgodovine in jo pospravili v, kot temu rečete, romantično mitologijo. To so zahtevale težavne okoliščine začetkov Kroga. Prednica Betinija izhaja iz natančno tiste Kaladije, ki velja za deželo legend in mitov. Svečeništvo mu pravi izgubljeni dom. Betinija ni bila neka legendarna Rejeva bojevnica, temveč živa oseba, nevešča vihtenja orožja, a je v svojem času se uspešno odzvala na grozeči propad. Harold je živa oseba, kralj, zaslužen, da se Atlantida po prvem porazu ni vrnila z obnovljeno protonijsko floto. Njemu gre zasluga, da takratna Atlantida ni mogla pripraviti novega napada, ker je ostala brez protonija, ki bi to omogočal.«

Možje in žene se znova spogledajo.

»Gre za mitsko tvarino, ki je vstopila v mite, ko so predniki v boju porabili vse zaloge, prinesene s Kaladije v času pred prelomom. Drugega napada ne bi preživeli. Najbolje za našo prihodnost je bilo protonij zakopati v mitologijo Rejevega testamenta. Zgodba o kazni za greh vedno deluje. Re je dal protonij in Re ga je tudi vzel. Tako je najbolje za vse. Ta in še nekaj podobnih artefaktov so po zaslugi modrih prednikov izginili in pripravno utonile v pozabo. Seveda tega, kar vam govorim, še dolgo ne bomo objavili. Resnico prenašamo iz roda v rod in,« se je nasmehnil, »Ko boste zapustili ta prostor, se ne boste ničesar spominjali. Še zlasti je to pomembno zaradi tega, ker še danes, nekje na drugi strani Leče, tlijo ostanki Atlantide, ki nas lahko tudi brez protonija še vedno izbriše iz vesolja.«

Ralp je vprašal:

»Čemu se tako trudite, da Atlantido prikažete kot mitologijo? Zakaj ta ogorčeni odpor do resnice?«

Kralj se je nasmehnil:

»Iz preprostega razloga,« in resno pristavil, »Nočemo nenadzorovanega navala pustolovcev na drugo stran Leče. Strah je čudovito učinkovit krotilec, dokler izhaja iz meglic legendarnega. Kot sem dejal, Atlantida na drugi strani Leče je premočna za vse nas. Tako bo še vsaj nekaj tisočletij.«

Ralp je na grozo vseh drugih še vedno vrtal:

»Samo to? Ne verjamem vam. Protonij? Oprostite, vaše veličanstvo, ne verjamem v obstoj neke mitske tvarine, kot je ta legendarni protonij.«

Kralj je s kretnjo pomiril naraščajoč gnev prisotnih in nadaljeval:

»Kapitan sprašuje logično. Všeč mi je njegovo razmišljanje, saj ga pošiljate na drugo stran Leče. Protonij pripada drugim časom, zato je mitologija najbolj pripravna oblika spomina nanj. Ste pozabili nauk Arielske vojne? Seveda ste se učili, da je šlo za enega od despotov, ki ga je Krog premagal. V resnici nas je napadel zgolj eden od njihovih guvernerjev, ki si je zaželel malce vojne slave. Atlantida ima nekaj tisoč takšnih guvernerjev. Za preživetje se lahko zahvalimo samo spletkam na enem od njihovih kraljestev in ne naši vojni moči. Častihlepnega guvernerja so odstranili, ker so ga okrivili izdaje, saj se je njegov kralj čutil ogroženega. Napad na nas je videl kot vajo za napad nase. Uničili so njegovo zvezdno območje v poduk drugim častihlepnežem in od takrat imamo mir. Če ga ne bi uničile zgodovinske okoliščine v središču Atlantide, bi zlahka razdejal Krog. Cena za mir je dosledno zanikanje obstoja Atlantide in protonijske magije. Apepeov sektor naj ostane še naprej domovanje kaosa smrtonosne grožnje.«

Ralp se je spogledal z vsemi in prikimal. Kraljeve besede so zvenele zelo logično. Vsa ta mistika je dobila svoj smisel. Kralj se je razvedril:

»Upam, da sva razčistila. Vaša nova sopotnica je briljantna znanstvenica. Vztrajala je, ko so vsi obupali. Samo moja skrivna podpora je njene raziskave ohranila žive in jih pripeljala do uporabnega rezultata. Seveda od teh rezultatov ne bo prejela akademskega priznanja, niti ne bo zaradi svojega fascinantnega dela postala slavna. Izbrskala je pomembne navigacijske podatke in vi ste, kot preudaren kapitan, naša najboljša izbira. Vaša kariera je fascinantna zato, ker ste našli zdravo ravnotežje med radovednostjo in opreznostjo. Odprti ste za različne ideje in ne zanikate možnosti najdbe dokazov o Atlantidi. Vaš racionalni slog je garancija za soočenje z živo mitologijo.«

Kapitan je skomignil z rameni:

»Z mano gre torej nekakšna piflarka s podporo dvora?«

Kraljeva usta so se znova razpotegnila v prisrčen nasmeh:

»Temu lahko tudi tako rečete. Iz te sobe boste samo vi odšli s spominom na ta drobni artefakt in znanjem o zgodovinski Atlantidi. Drugi ga bodo izgubili, ko zapustim ta prostor. Tudi moj drugorojeni sin ga bo izgubil,« in Aurisu je namenil kratek pogled. »Žal mi je sin,« in se znova posvetil Ralpu. »Polno vam zaupam in vem, da mojih besed ne boste po nepotrebnem širili. Na drugi strani vaju z gospodično Relwad čaka zanimiva izkušnja. In še najpomembnejše,« in je zožil pogled. »Poročali boste samo meni. Tudi gospodična ima enaka navodila. Morebitne arheološke rezultate boste predali samo meni.«

Ralp je nemo prikimal. Kralj je vstal, vse premeril z blagimi očmi, pobral pas z artefaktom in odšel. Znova so ostali sami. Ralp je razmišljal, kako lahko kralj doseže brisanje dela spomina. Če lahko doseže kaj takšnega, je mogoče vse. Udi ga je predramil iz razmišljanja:

»Kapitan, vi ste praktični človek. Kralj se osebno zanima za njeno delo. Pač nostalgija in tudi nos za obetajočimi rezultati. Antrea je, ne glede na svoje predstave o Atlantidi, sposobna strokovnjakinja za arheonavigacijo,« in se s prsti znova sprehodil po tipkovnici. Zasvetila je množica drobnih lučk z izpisanimi koordinatami. Sivolasi mož je suho pristavil:

»Ko pridete na Antrejine koordinate, se boste morali znajti popolnoma sami, saj nihče ne ve, kaj vas čaka. Upam, da vas ne bo motilo njeno izkrivljeno navdušenje nad mitologijo.«

Ralp se je zamislil. Kako je opravil tako dosledno brisanje spomina?

Raziskovalno trgovska ladja Ghimar s samostojnim atomskim pogonom je, kot že ničkolikokrat, vstopila v kaotični prostor zunaj varnih signalov navirelejne mreže, popularno imenovanih svetilnikov. Prepuščeni so bili samo svojim veščinam. Domače sonce je že nekaj časa samo neznatna, zgolj s teleskopom vidna zvezda v množici zvezd galaktičnega rokava. Mlad in še pod zobmi mlečen konavigator Walak Tar je prekinil tišino:

»Gospod, na vseh signalnih protokolih je tišina. Sicer pa,« je dvignil roke, »Saj to smo pričakovali. Malce strašljiv bi bil poziv - Atlantida tukaj, kdo prihaja na naš jedilnik?«

Konavigator Lian Hal se je glasno zakrohotal:

»Poslali bi jim piščanca z atomskim polnjenjem!«

Ralp se ni oziral na norčije obeh dežurnih navigatorjev. Ostal je resen in se pogladil po kratki bradi. Znova je razmišljal o kraljevih besedah in Atlantidi. Vse v zvezi z njo se je uradno nanašalo na mitologijo. Kraljeve besede pa ... Vse, kar je mislil o Atlantidi, se je obrnilo na glavo. Je dobro, da mu je kralj pustil spomine?

Kraljestva Kroga vsak tretji dan sedmega standardnega meseca obhajajo spomin na žrtve Velikega pokola Apepovih zveri. Skozi spomin mu zdrsne tudi Velika Arielska vojna pred tisoč tristo leti. Od takrat ni glasu o nečem, kar bi lahko z obiljem domišljije povezal z mitom Atlantide. Zlobna Atlantida, temno in zlovešče utelešenje Apepa, je samo zbir mitov in legend o tragičnih začetkih Kroga. Zgolj akademiki, ki zaradi nje izgubijo akademski ugled, še izgubljajo čas in denar okoli vprašanja njenega morebitnega obstoja. Mogoče je zlo dokončno utonilo v teminah vesolja. Upam, da je Apepovo vesolje samo mit ...

Ladja je vstopila v trideseti dan potovanja zunaj pozicijskega signala domačih relejnih postaj. Domače vesolje je vsaj dvesto parsekov stran. Adamah je najstarejše in največje kraljestvo. Za Adamahom sta kmalu nastali še Thebel in Arqa. Krogu se priključujejo nastajajoča kraljestva vzdolž galaktičnega rokava. Vsako pogorišče enkrat znova vzcveti, ko nanj posije luč duha in ga oblije voda življenja. Zdaj je Adamah ta luč duha in voda začetkov cvetenja civilizacije.

Za hip je prekinil svoja razmišljanja in se odločil za nov motivacijski govor posadki:

»Tisočletje v galaktičnem smislu pomeni ogromno ali pa neznatno malo. Naša naloga je vzpostavitev relejne postaje daleč zunaj obstoječega sistema zvez. Mimogrede bomo izkoristili še priložnost za malce brskanja po morebitnih ruševinah prazgodovine. Prvič se podajamo tako daleč zunaj varnega zavetja domačega vesolja. Meje Kroga bomo postavili vsaj tisoč parsekov od sedanje zunanje meje Kroga in temu primerno bomo plačani. Že sama bližina galaktičnega središča je dovolj težavna, zato se ne vznemirjajmo zaradi fantomskega duha mitologije. Vsak skok moramo res precizno izračunati,« si je vzel nekaj trenutkov predaha in zaključil, »Ne vemo, komu pripada to vesolje, a verjemite mi, največja težava bo določanje strukture hiperpolja. Brez vektorjev bomo točili krvavi pot. Rejeva volja ima včasih čudno pot in na robu druge strani Leče bo še posebno čudaška. Poslali bomo priprošnjo Reju, da nas obvaruje pred požiralnikom, ki ga hrani Apepov duh.«

Ralp je vstopil v precej tesno navigacijsko kajuto.

Walak se je nasmehnil:

»Rejeva volja? Ves čas poslušam, kaj je in kaj ni Rejeva volja. Apepov sektor mogoče sploh ne obstaja, temveč gre za kakšno prikrivanje davnih ponesrečenih rabot. Sicer pa,« se je veselo pribil, »komu mar za strahove vesoljske mitologije? Zakaj sploh omemba mitskega mamba džamba? Dedek mi je pravil, da je ded njegovega deda slišal za nekoga, ki naj bi izviral iz Atlantide. Pa še kaj.«

Ralp se je spogledal z Lianom in mračno dvignil glas:

»V vesolju ne moreš preživeti brez nečesa, kar ti daje upanje v brezupni praznini. Vera v Rejevo voljo pomaga pri soočenju z izzivi oddaljenih vesoljskih prostranstev, polnih nenavadnih in nevarnih čudes.« Po kratkem premoru je suvereno nadaljeval:

»Kaj vemo v zvezi z miti? V času Atlantide so z Rejevo čarovnijo delali nekaj tisoč parsekov dolge skoke. Temu mitologija pravi protonijska magija. Obvladovala jo je vsemogočna Cerkev, vrhovne varuhinje božje volje v vesolju. Pred nekaj tisočletji je Re, kot je dal, tudi vzel to magijo, ker so se duše smrtnikov spridile in zlorabile to moč. Že dolga stoletja ni magične substance, magije ali vsemogočne Cerkve,« in odkimal. »Tako pravi mitologija. Velikodušni plačnik te misije je prepričan, da je del mita mogoče resničen. Naša misija je vzpostavitev svetilnika na osnovi podatkov, dobljenih s proučevanjem mitologije. V to bom verjel, ko me bodo ti podatki varno postavili na naš končni cilj.«

Mladenič se je zarežal:

»Podatki lahko izhajajo tudi iz manj dramatičnega kosa zgodovine. Nikjer nisem zasledil nečesa, kar bi za pojasnilo zahtevalo mitološko magijo. Vsekakor pa,« je dvignil glas, »ne morem verjeti v neko vesoljsko zlobo. Mitologijo ustvarjata neznanje in strah, a oblastniki nas imajo z njo v pesti. Prestrašen človek v temi neznanja je poslušen in pohleven. Vladarji s strahovi mitov vladajo prestrašenim vernikom.«

Ralp je globoko vzdihnil, gubice okoli oči so se napele, nekaj trenutkov je zrl v zvedave oči mladeniča:

»Vi mladi ne dojemate sporočil svetega porekla. Status svetega so dobile, ker so se potrjevale v tisočletjih preizkušenj. Čeprav se izogibajo razlagi s pomočjo logike in razuma, še vedno obstajajo. Vsi, ko smo mladi, malce arogantno hlepimo po prihodnosti in jemljemo razumevanje preteklosti kot nepotrebno navlako. Mitološka pripoved o Atlantidi pripoveduje zgodbo o zavedanju preteklosti. Brez razumevanja preteklosti ne moremo graditi varne in lepe prihodnosti. V Arielski vojni pred več kot tisoč leti smo zmagali z atomsko tehniko. Protonij je bil takrat že globoko v sferi mita. Učimo se na mitih in dejanjih preteklosti. Mit in zgodovina sta naša zaveznika, ki nam z roko v roki kažeta prihodnost.«

Mladenič je dvignil obrvi:

»Kje je ta magija? Fantomska Cerkev je samo grda pretnja za pokoro.«

Ralp je naveličano vzdihnil:

»Naša pot temelji na rezultatih raziskave mitov. In če res najdemo, česar si nadeja naša piflarka?«

»Saj nisem hotel biti nespoštljiv, a podajanje tako daleč od doma samo na osnovi neke mitologije ...« se je mladenič hitel opravičevati. Ralp se je nasmehnil in prikimal. Vsi mladi fantje in dekleta so brez spoštovanja do preteklosti in nimajo vere v skrivnost Rajeve navzočnosti. Ta vera pride z leti vesoljskih potovanj in z ... Dostopom do tajnih dokumentov, ki izhajajo iz legendarnih časov pred Krogom. Vstane in ga potreplja po rami:

»Fant, tvoja vera je tvoja osebna stvar, a moja stvar bo, če nas ne spraviš do naslednjega vektorja. Cilj naše poti v neznano je oddaljen skoraj dva tisoč pesto parsekov. Naša zunanja sodelavka je na osnovi arheoloških ostankov izdelala koordinate cilja. Zaradi njenega dela smo od cilja oddaljeni največ sto dni! Brez tega, čemur praviš mitologija, bi nas čakalo vsaj še tri leta skoraj slepih skokov med neznanimi ozvezdji. Sam Re ve, kaj vse bomo našli. Druga stran galaktične leče čaka, da jo počastimo s svojo prisotnostjo in se pofočkamo s svetilnikom.«

Zapustil je navikom. Walak je s prsti zaplaval po holotipkovnici. S kretnjami je risal čarovnijo novega skoka:

»To je prava magije in ne tisto čarovniško sranje.«