Na sledi Atlantide

Ralp Eor je kapitan trgovske in občasno raziskovalne ladje Ghimar. Tako lahko združi svojo ljubezen do lagodja premožnega častnika s strastjo za iskanjem neznanega. Najraje se loteva izzivov zunaj urejenega vesolja Kroga. V globinah proti Leči se vedno najde možnost odličnega zaslužka in občasnega koščka slave za božanje lastnega ega. Tokrat so ga prvič povabili v družbo najvišjih direktorjev Biroja. Verjetno gre za resno stvar v Adamaškem nacionalnem interesu. Počastili so ga z najvišjo konferenčno dvorano, od koder se je razprostiral kičasto čudovit razgled na glavni Adamahov kozmodrom.

Srečal se je s strogim pogledom regenta princa Aurisa Bet Kaladskega. Drugi v vrsti za prestol je že od polnoletnosti pokrovitelj Biroja. S tem je kraljeva hiša poudarjala svojo privrženost naporom te častitljive ustanove.

Aurisova prisotnost na sestanku je predstoječi zadevi dajala izjemno pomembnost in verjetno izjemno nevarnost. Levo in desno so sedeli sivolasi možje in žene v togih uradnih uniformah Generalne uprave Biroja za galaktično trgovino in raziskave. Nad njimi je lebdel holovid znanega dela galaksije. Najmočneje je sijalo belo polje, njihov domači Krog. Z malce manj beline je označeno raziskano vesolje, a sivina je predstavljala (skoraj) neraziskano. In ta je navkljub stoletjem Kroga še vedno prevladovala.

Namestnik direktorja Biroja Udi Yats se je spogledal z regentom, ki je samo prikimal in tako odobril začetek sestanka. Ralp se je med temi motrečimi glavarji in glavarkami počutil precej razgaljeno. Udi se je poigral po tipkovnici in zasijala je točka v globoki sivini:

»Kapitan Eor, vas smo poklicali, ker imate osupljivo zbirko izkušenj zunaj domačega vesolja. Bom kar prešel na bistvo. Odločili smo se za postavitev svetilnika na drugem robu galaktične leče.«

Ralp je prikimal:

»Kaj ni to malce pretirano tvegano? Verjetno je še precej neraziskanega vesolja na varni strani Leče.«

Udi se je spogledal z regentom:

»O varnem vesolju, kot mu vi pravite, nimamo nobenih navigacijskih podatkov, a za točko na drugi strani jih imamo. Z vami bo šla Antrea Relwad, odlična strokovnjakinja za zgodovino Atlantide, kot mistiki imenujejo prazgodovino pred časom Kroga.«

Ralp mu je segel v besedo:

»Atlantida? Kaj imata skupnega romantična mitologija in raziskovalna misija na drugo stran Leče?« in se kislo nasmehnil. »Tudi do mene so prišle njene,« je naredil premor, kot bi iskal primerne besede, »osupljive ideje.«

Udi ga je pomiril:

»Takoj razčistimo, da boste vedeli, pri čem ste. Gospodična Antrea si je z zagovarjanjem romantične mitologije onemogočila obetajočo akademsko kariero. Njena vrednost ni akademske narave. Pozornost si je zaslužila s praktičnimi aplikacijami v zvezi z navigacijskimi izzivi zunaj Kroga. Poleg tega je slučajno rojena pod srečno zvezdo, saj ima podporo samega vrha kraljeve hiše Adamaha. Svojo, sprva precej neresno mitološko špekulacijo, je dokončala v uporabno formo, ki lahko pripelje do svetilnika,« se je spogledal z regentom, ki je kratko prikimal in zaključil. »Vsaj tako so prepričani radodarni donatorji misije.«

Ralp je dvignil obrvi. Suhljati mož se je spogledal s prisotnimi visokimi uradniki in regent je znova prikimal, Udi je birokratsko dolgočasno nadaljeval:

»Razčistimo tukaj, med nami,« se je z vsemi spogledal, »Vsi v tej dvorani menimo, da je Atlantida stvar mitologije. V najboljšem primeru gre za pretiravanje, kar je značilno za mitološki pogled na vesolje. Nihče od odgovornih v Biroju ne jemlje resno idej o nekakšnem Atlantidskem galaktičnem imperiju. Antreji pa zaradi njenih čisto praktičnih izsledkov zlahka spregledamo njeno neuravnovešeno navdušenje nad mitologijo. Razvozlala je stare navigacijske podatke, datirane pred časi Kroga. Vi ste,« uperi v kapitana prst, »med vsemi pogodbenimi kapitani Biroja najbolj izkušeni in usposobljeni za njihovo praktično apliciranje. Za pot, ki bi vam verjetno brez njenih aplikacij pobrala nekaj let, boste porabili največ leto dobro plačanega časa.«

Ralp je oprezno prikimal.

Udi zoži pogled in pokaže senco čustev:

»Vsaj tako mislijo donatorji odprave,« in znova nadaljuje z birokratsko zdolgočasenostjo. »Uporabili boste Antrejino znanje in ji pomagali v primeru najdb arheoloških artefaktov,« in hladno pribije. »Čeprav verjetno ne bo nobenih artefaktov. Plačnik je pri tem vztrajal, zato smo ji pripravljeni ugoditi.«

Ralp je nagrbančil čelo:

»Naj bom varuška iskalki mitov? Zaljubljenci v mitologijo najdejo v vsakem kamnu artefakt Atlantide. Od kdaj je mitologija v pristojnosti tako resne institucije, kot je Biro? Od kdaj se poslovna politika uklanja mitološki zgodbi o Rejevem testamentu? Versko besedilo sodi v Rejev tempelj in ne v tukajšnje pisarne. Kaj,« a je misel prekinil prišlek strogih potez. Vsi so skočili na noge in se priklonili. Ralp se je sunkovito priklonil in ponižno izdavil:

»Vaše veličanstvo.«

Pharon III Bet Kaladski, kralj Adamaha, jim je namignil in vsi so se urno posedli in čakali na kraljeve besede. V prostorih Biroja se še nikoli ni zgodil kraljev obisk.

»Dragi člani uprave, dragi Auris in seveda spoštovani kapitan Eor, marsikaj smo pustili v prahu preteklosti,« in na mizo je vrgel pas z nenavadno napravo, »Kot je ta protonijska napravica,« in neposredno ogovoril Ralpa. »Gospod Eor potrebuje malce zgodovinskega nauka. Dinastija ima že od začetkov Kroga naziv Kaladska. Zakaj?« jih je premeril. Udi je ponižno odvrnil:

»Tako želite uveljaviti svoje legendarno poreklo. Kaladija je kraj iz meglic legendarne preteklosti. Vsaka dinastija svojo vladavino opravičuje z božjim poreklom v meglicah mitološke prazgodovine.«

Kralj se je gromko zarežal:

»Pa kaj še! Kar je za uradno zgodovino legenda, je zame in mojega naslednika družinsko nasledstvo, ki ga dosledno negujemo. Moja daljna prednica, Betinija Kaladska, mitološka začetnica tega, čemur pravite Krog, je resnična oseba in izhaja iz Kaladije. Sem je prišla kot zaupnica zadnjega kralja Kaladije, Harolda Kaladskega.« Vsi so se presenečeno spogledovali. Kralj je mirno nadaljeval:

»V Genesikumu in Uvodu v Rejev testament berete o natanko tem Haroldu,« in je pomirjujoče dodal. »Okoliščine so nas prisilile, da smo zgodovino izbrisali iz zgodovine in jo pospravili v, kot temu rečete, romantično mitologijo. To so zahtevale težavne okoliščine začetkov Kroga. Prednica Betinija izhaja iz natančno tiste Kaladije, ki velja za deželo legend in mitov. Svečeništvo mu pravi izgubljeni dom. Betinija ni bila neka legendarna Rejeva bojevnica, temveč živa oseba, nevešča vihtenja orožja, a je v svojem času se uspešno odzvala na grozeči propad. Harold je živa oseba, zaslužna, da se Atlantida po prvem porazu ni vrnila z obnovljeno protonijsko floto. Njemu gre zasluga, takratna Atlantida ni mogla pripraviti novega napada, ker je ostala brez protonija, ki bi to omogočal.«

Možje in žene se znova spogledajo.

»Gre za mitsko tvarino, ki je vstopila v mite, ko so predniki v boju porabili vse zaloge, prinesene s Kaladije v času pred prelomom. Drugega napada ne bi preživeli. Najbolje za našo prihodnost je bilo protonij zakopati v mitologijo Rejevega testamenta. Zgodba o kazni za greh vedno deluje. Re je dal protonij in Re ga je tudi vzel. Tako je najbolje za vse. Ta in še nekaj podobnih artefaktov so samo mrtve zanimivosti, ki so pripravno utonile v pozabo, a v tistih temnih časih soočenja z največjo grožnjo so nas rešile. Seveda tega, kar vam govorim, še dolgo ne bomo objavili. Resnico prenašamo iz roda v rod in,« se je nasmehnil, »Ko boste zapustili ta prostor, se ne boste ničesar spominjali. Še zlasti je to pomembno zaradi dejstva, da še danes nekje na drugi strani Leče tli Atlantida.«

Ralp je vprašal:

»Čemu se tako trudite, da Atlantido prikažete kot mitologijo? Zakaj ta ogorčeni odpor do resnice?«

Kralj se je nasmehnil:

»Iz preprostega razloga,« in resno pristavil, »Nočemo nenadzorovanega navala pustolovcev na drugo stran Leče. Strah je čudovito učinkovit krotilec, dokler izhaja iz meglic legendarnega. Atlantida je na drugi strani Leče premočna za vse nas. Tako bo še vsaj nekaj tisočletij.«

Ralp je na grozo vseh drugih še vedno vrtal:

»Samo to? Ne verjamem vam. Protonij? Oprostite, vaše veličanstvo, ne verjamem v obstoj neke mitske tvarine, kot je ta legendarni protonij.«

Kralj je s kretnjo pomiril naraščajoč gnev prisotnih in nadaljeval:

»Kapitan sprašuje logično. Všeč mi je njegovo razmišljanje, saj ga pošiljate na drugo stran Leče. Protonij pripada drugim časom, zato je mitologija najbolj pripravna oblika spomina nanj. Ste pozabili nauk Arielske vojne? Takrat nas je napadel samo eden od njihovih guvernerjev, a teh imajo nekaj tisoč, in za preživetje se lahko zahvalimo samo spletkam na enem od njihovih kraljestev. Napadalnega guvernerja so odstranili, uničili njegovo zvezdno območje in od takrat imamo mir. Če ga ne bi uničile zgodovinske okoliščine v središču Atlantide, bi zlahka razdejal Krog. Cena za mir je dosledno zanikanje obstoja Atlantide in protonijske magije. Apepeov sektor naj ostane še naprej domovanje kaosa smrtonosne grožnje.«

Ralp se je spogledal z vsemi in prikimal. Kraljeve besede so zvenele zelo logično. Vsa ta mistika je dobila svoj smisel. Kralj se je razvedril:

»Upam, da sva razčistila. Vaša nova sopotnica je briljantna znanstvenica. Vztrajala je, ko so vsi obupali in samo moja skrivna podpora je njene raziskave ohranila žive in jih pripeljala do uporabnega rezultata. Seveda od teh rezultatov ne bo prejela akademskega priznanja, niti ne bo zaradi svojega fascinantnega dela postala slavna. Izbrskala je pomembne navigacijske podatke in vi ste, kot preudaren kapitan, naša najboljša izbira. Vaša kariera je fascinantna zato, ker ste našli zdravo ravnotežje med radovednostjo in opreznostjo. Odprti ste za različne ideje in ne zanikate možnosti najdbe dokazov o Atlantidi. Vaš racionalni slog je garancija za soočenje z živo mitologijo.«

Kapitan je skomignil z rameni:

»Z mano gre torej nekakšna piflarka s podporo dvora?«

Kraljeva usta so se znova razpotegnila v prisrčen nasmeh:

»Temu lahko tudi tako rečete. Iz te sobe boste samo vi odšli s spominom na ta drobni artefakt in znanjem o Atlantidi. Drugi ga bodo izgubili, ko zapustim ta prostor. Tudi moj drugorojeni sin ga bo izgubil,« in Aurisu je namenil kratek pogled. »Žal mi je sin,« in se znova posvetil Ralpu. »Polno vam zaupam in vem, da mojih besed ne boste po nepotrebnem širili. Na drugi strani vaju z gospodično Relwad čaka zanimiva izkušnja. In še najpomembnejše,« in je zožil pogled. »Poročali boste samo meni. Tudi gospodična ima enaka navodila. Morebitne arheološke rezultate boste predali samo meni.«

Ralp je nemo prikimal. Kralj je vstal, vse premeril z blagimi očmi, pobral pas z artefaktom in odšel. Znova so ostali sami. Ralp je razmišljal, kako lahko kralj doseže brisanje dela spomina. Če lahko doseže kaj takšnega, je mogoče vse. Udi ga je predramil iz razmišljanja:

»Kapitan, vi ste praktični človek. Kralj se osebno zanima za njeno delo. Pač nostalgija in tudi nos za obetajočimi rezultati. Antrea je, ne glede na svoje blodnje, sposobna strokovnjakinja za arheonavigacijo,« in se s prsti znova sprehodil po tipkovnici. Zasvetila je množica drobnih lučk z izpisanimi koordinatami. Sivolasi mož je suho pristavil:

»Ko pridete na Antrejine koordinate, se boste morali znajti popolnoma sami, saj nihče ne ve, kaj vas čaka. Upam, da vas ne bo motilo njeno izkrivljeno navdušenje nad mitologijo.«

Ralp se je zamislil. Kdo je opravil to brisanje spomina? Kako?